Ponudbo za prevzem Twitterja je Musk dal pred manj kot dvema tednoma, potem ko je nekaj dni prej že objavil nakup 9,2-odstotnega deleža v podjetju. Za delnico bo odštel 54,20 dolarjev (50,44 evrov), s čimer je celotna vrednost Twitterja (in s tem posla, če štejemo še prvotni nakup) približno 44 milijard dolarjev oz. nekaj manj kot 41 milijard evrov. Odbor je ugotovil, da Muskova ponudba predstavlja dobro vrednost za delničarje, navsezadnje je bila cena delnice pred tem za več kot tretjino nižja.

Izvršni direktorja Twitterja Parag Agrawal – nedolgo nazaj je zamenjal ustanovitelja Jacka Dorseyja – je v pripravljeni izjavi poudaril, da istoimenska storitev s svojim smislom in pomembnostjo vpliva na cel svet.

Musk pa je ob prevzemu, za katerega bo pri bankah najel skoraj 24 milijard evrov posojila in bo plačeval skoraj milijardo obresti na leto, napovedal: »Svoboda govora je temelj delujoče demokracije in Twitter je digitalni mestni trg, na katerem se pogovarjamo o temah, pomembnih za človeštvo. Želim ga izboljšati z novimi funkcionalnostmi, narediti njegove algoritme odprtokodne za povečanje zaupanja, poraziti robotske profile in overiti vse dejanske uporabnike (ljudi).«

Twitter je bil pred leti bolj pomemben, kot je zdaj. Marsikje dogajanje na platformi stagnira in ni več živahno, predvsem pa ga razpihujejo politični provokatorji, mnogi od njih lažne »osebe« in z množico botov za sledilce. Napoved čiščenja za številko ali za širjenje propagande, zmerjanje, žaljivke ali druge nečedne posle ustvarjenih profilov je zato spodbudna. Prav tako avtentikacija za vse resnično žive uporabnike. Poprej je Twitter to omogočal bolj ali manj zvezdnikom ali zahteval precej dokazil, tovrstni uporabniki pa so pridobili kljukico k imenu.

Ameriški tehnološki novinar Lance Ulanoff je že predlagal način za potrjevanje identitete.

Ena od prelomnih točk, ko so debate na tej platformi začele zamirati, je bil prehod na privzeto prikazovanje »najboljših« tvitov (Home). Zaradi tega je mogoče marsikaj ali spregledati ali pa se, podobno kot na Facebooku, posamezniku preprosto ne prikaže. Za storitev, kjer naj bi bilo v ospredju informiranje in debata, ne zgolj branje posameznih domislic, je bila to sprememba na slabše. Uporabnik še vedno lahko preklopi na klasično časovnico (Latest Tweets), ki prikazuje tvite kot so objavljeni (od profilov, ki jim sledim, ne kar naključnih), vendar nisem prepričan, koliko ljudi to stori ali sploh najde. Sprememba nazaj bi bila zelo dobrodošla.

Nekateri so napovedovali odhod s platforme, če jo res prevzame Musk. Vendar novi lastnik upa, da si bodo tudi njegovi najhujši kritiki premislili, saj da je to svoboda govora.

Kakšne bodo spremembe, ne bom ugibal, prepričan pa sem, da bodo. Elon zagotovo ne kupuje Twitterja zaradi denarja, čeprav si bo zagotovo želel prej ali slej povrniti vložek. Najbrž tudi ne zgolj za zabavo, ampak ima določene ideje, ki jih želi uresničiti. Poleg tega ni dvoma, da ima veliko več menedžerskih izkušenj od ljudi, ki so v zadnjih letih dokaj neprepričljivo vodili Twitter.

• 
  Digitalne inovacije za boljše življenje – junij 2026
• 
  Skeletorju vedno uspe ukrasti pozornost
• 
  Po toči nima smisla zvoniti
• 
  Preprosto omreževanje brez velikih naložb
• 
  Renault 4 Iconic: S Katro do Malinske in nazaj brez postanka za polnjenje

The post Nov vzpon ali samouničenje za 41 milijard evrov appeared first on Tehnozvezdje.

Slovenski uporabniki šele zdaj dobivamo možnost daljših tvitov z največ 280 znaki. Pred približno mesecem so to možnost poskusno vključili delu tviterašov, da so ugotavljali, kako se novost obnese. In ker so bili s testom zadovoljni, je zdaj vklopljena za večino jezikov, ki imajo težave z jedrnatostjo. Nemci in Kitajci se verjetno že doslej niso pritoževali.  Sicer pa novost deluje v uradnem odjemalcu za to storitev, kjer je tudi števec v obliki krogca, v aplikacijah drugih razvijalcev pa za zdaj velja še stara omejitev.

Kot je zapisala produktna direktorica v Twitterju Aliza Rosen, so v prvih dneh prvotne spremembe uporabniki na veliko tvitali z izkoriščanjem nove omejitve, ker je bilo in zanimivo. Verjetno so tudi preizkušali, kako izgledajo dvakrat daljši tviti. Vendar se je potem vse skupaj umirilo, trdi Rosenova, in večina misli še naprej ostaja pod prejšnjo mejo 140 znakov. Samo pet odstotkov jih je presegala 140 in samo dva odstotka 190 znakov. S tem se je ohranila kratkost zapisov, pa tudi dokajšnja enostavnost in hitrost prebijanja skozi objave.

Osebno mi je doslej še največ preglavic povzročalo to, da vsaka povezava vzame določeno število znakov, in so bile tako spremljajoče misli lahko dolge samo kakšnih 120 znakov, kar pa je res malo. Zato sem novosti po svoje vesel in vsekakor upam, da bo pripomogla k večji kakovosti debat. Nočem, da bi se vse skupaj sprevrglo v nekakšno filozofiranje in duhamorno prepričevanje o svojem prav, ampak marsikaj je res težko, tudi če je posameznik še tako spreten z besedami, povedati v eni sami povedi. Bi bilo pa verjetno dovolj, če bi se ustavili nekje na 200 znakih. Ampak, kakor so se odločili, so se.

Just because have HAVE 280 characters doesn’t mean you need to USE 280 characters. I mean, challenge yourself, am I right? #280twitter

— Trent Mitchell (@TrentKMitchell) November 8, 2017

V zadnjem času je v Sloveniji twitter začel malo izgubljati na zanimivosti, angažiranosti uporabnikov in splošni teži objavljenega. Naj ga sprememba spet malo poživi, kajti Facebook je postal preveč dominanten, (njegov) Instagram služi bolj promoviranju samovšečnosti kot čemu drugemu, Snapchat pa tudi ni primeren za javne razprave o aktualnih tematikah in internetni veterani ga tako ali tako že od začetka ne razumemo. Zato nam ostaja twitter, z vsem dobrimi in slabimi odločitvami njegovih vodilnih.

The post Omejitev 140 znakov na tvit je bila prehuda, 280 gre mogoče že v drugo skrajnost appeared first on Tehnozvezdje.