V ZDA poznajo izraz Cord cutting, ki bi mu po slovensko lahko nekoliko manj domiselno rekli odpovedovanje naročnin na kabelsko televizijo (IP TV tam ne poznajo). Pretočni video, kamor štejejo tudi Youtubovo ponudbo s televizijskimi programi in še marsikaj, je poskrbel za občutno znižanje števila naročnikov pri klasičnih operaterjih. Lahko bi sicer Youtube TV ali tudi Disneyjev paket, ki vključuje še ESPN in Hulu, označili za nekakšen novodobni kabel, samo malo bolj digitalen in všečen, a ga morda ne vidijo vsi s tega gledišča. V naših koncih tovrstnih spletnih paketov ni, so pa še naprej operaterski in teh pretočni video ne ogroža, kot jih na oni strani Atlantika. Tu pretočniki kvečjemu jemljejo pozornost in čas gledalcev klasičnim televizijskim programom. (Ne bom rekel linearnim, ker vemo, da marsikdo gleda z zamikom.) Težko pa trdimo, da veliko gledalcev odpoveduje »trojčke« ali televizijsko naročnino, in se naroča na pretočne storitve. Ena od preprek je že standardna, pomanjkanje ponudb uporabnega samostojnega dostopa do interneta, a tudi sicer nekaj programov ali programskih sklopov še vleče in narekuje skorajšnjo nujnost naročnine. Za domačo komercialno produkcijo in spremljanje najbolj zaželenih športnih tekmovanj je kabelska ali IP TV naročnina malodane edina možnost in zato obvezna.

Dodatna privlačnost operaterskih paketov, z izjemo osnovnih, je v tem, da vključujejo nekatere pretočne storitve oz. njihove vsebine. HBO Max, Pickbox Now in Voyo so ponekod vključeni in nikakor ne bom presenečen, če bo še kateri od pretočnikov našel zaveznika z operaterji. Slednji so si tako vsaj v fiksnem in televizijskem delu ponudbe zelo utrdili svoje položaje, medtem ko so na mobilnem bolj kot ne postali zamenljiva infrastruktura, saj se vsebinsko nikoli niso znali pravilno odločati. Naloga za ponudnike, ki v te pakete niso vključeni, je tako še težja kot kje drugje. Nenazadnje tudi zaradi še vedno dokaj zakoreninjenega piratstva, ki bo ob podražitvah in preganjanju deljenja računov prav lahko doživelo vnovičen razcvet.

Zdi se mi malo verjetno, da bi poleg operaterskega paketa veliko gledalcev imelo naročeno več kot eno storitev s serijami in filmi (šport ali resničnosti šovi so druga zgodba). Če sploh katero. In napovedujem, da bo v večini primerov to še vedno Netflix.

Trdim, da imajo vse ostale, kadar jih ocenjujemo kot samostojne, veliko več »lukenj«. Nihče se ne pritožuje, če kaj dobi v paketu, ali se prav zaradi tega odloči za dražjo naročnino (ki vključuje še kaj, denimo hitrejši internet), toda samostojna storitev je nekaj drugega. Ta mora res prepričati, da je vredno zanjo odšteti osem ali deset evrov vsak mesec. In če eni to uspe, bo že drugi zelo težko, tretji pa skorajda nemogoče. Največ, na kar lahko računajo, je kolobarjenje gledalcev med različnimi ponudniki. Zgolj v primeru, da bi za spodoben internet plačevali kakih 20 do 25 evrov in preostalo lahko namenili po lastni presoji, bi obstajale možnosti za cvetoč trg pretočnikov. Vendar bi se med njimi skoraj zagotovo visoko pozicioniral kakšen športni, ki ga zdaj niti ni ali pa je zelo nišni.

Netflix je najmanj obremenjen z različno zapuščino in znamkami, pa tudi z razporejanjem posameznih naslovov med kinematografi in storitvijo, poleg tega nudi daleč najbolj raznolik katalog. Disney+ največ stavi na franšizi Marvel in Vojna zvezd, s čimer resda verjetno pridobiva ljubitelje teh vsebin, a hkrati odbija mnoge druge. Tudi zato, ker se zelo, za moj okus daleč preveč osredotoča na produkcijo serij iz teh dveh domen, medtem ko je ostala ponudba bolj skromna. Velika škoda v Sloveniji je še odsotnost podnapisov in sinhronizacije, kar so Disneyjeve vsebine predtem imele na HBO-jevem pretočniku, preden so jih od tam umaknili zavoljo lastne storitve. S sinhroniziranimi risankami bi bila slednja zelo zanimiva za otroke, tako pa je zanje pretežno neuporabna. HBO (Max), ki se verjetno v Sloveniji »prodaja« pretežno prek operaterjev, tudi zaradi klasičnih televizijskih programov in vključenosti vsebin v operaterske videoteke, je nekaterim zelo všeč zaradi kakovostnih serij, tudi kakšna dokaj sveža filmska uspešnica se najde in veliko otroških vsebin (nekatere precej nizke vrednosti), a vendar širina in pestrost knjižnice nista na ravni Netflixa. Slednje še bolj velja za naslednjo trojico – Amazon Prime Video, Apple TV+ in SkyShowtime. Vse tri so v izdaji za slovenski trg preprosto preskromne za kaj več kot pritegnitev manjšega števila gledalcev. Pri čemer drugi dve vsaj ponujata slovenske podnapise (ne pa tudi sinhronizacije), medtem ko se prva za slovenščino ne zmeni.

Vsaka država ali regija ima svoje zakonitosti in navade gledalcev. Slovenske so nekoliko specifične, nič dosti drugače ni na mnogih drugih področjih, a tudi globalno se je Netflix že zelo dobro usidral in na osnovi vsega znal najti pravo formulo za produkcijo (in licenciranje vsebin, ki je v zadnjem času spet postalo nekoliko bolj aktualno), zato bo verjetno ohranjal prednost pred konkurenco. Da bi kdaj dočakali kaj podobnega kot pri glasbi, ko bi vsak pretočnik nudil večino vsebin, pa sem skeptičen.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

• 
  V Sloveniji je skoraj vsak otrok do 15. leta žrtev ene od oblik spletne zlorabe ali nasilja
• 
  PRVI VTIS Škoda Epiq: Imajo velik problem in ne vem, kako ga bodo Čehi rešili?
• 
  Če ima dva, potem oba čim bolj izkoristite!
• 
  KRATKI TEST ASUS Vivobook S14: Šele v pravem kontekstu se pokažejo njegove prednosti
• 
  Anker eufyMake z novim programom išče ustvarjalce

The post Če ponudniki pričakujejo, da bo večina gledalcev plačevala več kot en pretočnik, se močno motijo appeared first on Tehnozvezdje.

Vodilni operater v obvestilih na spletni strani govori o preimenovanju paketov in prenehanju prodajanja starih, nekaterih z enakimi imeni. Pojasnjevanje, da so naročniške svežnje Neo A, Neo B in Neo C preimenovali v Neo A, Neo B in Neo C (sklenjen pred 9. 3. 2023) se sliši smešno, ker, kaj, je razlika v naglasu ali čem? Vse skupaj vendarle ima logiko, le slabo ali nejasno so vse skupaj predstavili.

Po novem namreč ne glede na tehnologijo dostopa do interneta naročniki izbirajo med petimi paketi.  Neo A, B in C so klasični »trojčki«, čeprav niso (ker fiksna telefonija ni več privzeto vključena, a do tega še pridemo), Neo TV je izključno televizijski, Net pa prinaša zgolj dostop do interneta. Prej so res že obstajali paketi z enakimi imeni, ker pa teh niso spremenili, temveč so uvedli nove s starimi imeni, so starim dodali tisti oklepaj. Morda bi si lahko izbrali kakšne druge črke ali simbole poleg besede Neo, da ne bi bilo te zmede s poimenovanji. Pomembno je še to, da kdor ima npr. paket Neo B (sklenjen pred 9. 3. 2023), če uporabim uradno poimenovanje, skratka stari Neo B, bo na njem tudi ostal. V Telekomu ne bodo nikogar samodejno prestavili na nove pakete, ti so v osnovi namenjeni novim naročnikom, lahko pa se seveda nanje prestavijo tudi obstoječi, če se jim zdi smiselno.

Tu nastopi druga sprememba – povišanje hitrosti dostopa do interneta. Toda ta je hkrati povezana s povišanjem cene mesečne naročnine in še umikom fiksne telefonije med doplačljive storitve. Poglejmo najprej hitrosti. V tabeli, ker je drugače težko vse razumljivo popisati (če ni drugače označeno, so vse hitrosti v Mb/s).

Hitrosti paketa Net so v večini enake kot pri Neo B, le na ADSL-u je 10/1 namesto 20/1. Cena mesečne naročnine na ta paket je 37 evrov. Neo TV vsebuje shemo standard in prav tako stane 37 evrov. Pri ostalih vidimo, da so za dva evra dražji, toda fiksna telefona, če jo kdo še želi, tudi stane dva evra na mesec, torej se je storitev za te naročnike efektivno podražila za štiri evre.

Za televizijo je kajpak v vseh osnova platforma oz. sprejemnik Neo. V Telekomu so zatrdili, da jo dobra štiri leta po uvedbi uporablja že več kot 140 tisoč naročnikov. Mogoče je sicer doplačati še za dodatna povišanja hitrosti, storitev Varen splet, bogatejše programske sheme ali neomejene klice pri fiksni telefoniji.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

• 
  V Sloveniji je skoraj vsak otrok do 15. leta žrtev ene od oblik spletne zlorabe ali nasilja
• 
  PRVI VTIS Škoda Epiq: Imajo velik problem in ne vem, kako ga bodo Čehi rešili?
• 
  Če ima dva, potem oba čim bolj izkoristite!
• 
  KRATKI TEST ASUS Vivobook S14: Šele v pravem kontekstu se pokažejo njegove prednosti
• 
  Anker eufyMake z novim programom išče ustvarjalce

The post Telekom poenotil ponudbo fiksnega interneta in televizije na četverico paketov Neo in paket Net appeared first on Tehnozvezdje.

Paketi Oranžni, T3, T4 in drugi najbolj oglaševani bodo od julija naprej večinoma dražji za dva ali tri evre. Tule je tabela:

Ob tem se bo od pol do enega evra povišala tudi cena najema sprejemnikov in uporabe aplikacije T-2 TV. Zgolj televizija bo dražja za en evro, prav tako internetni paketi.

V T-2 povišanje cen pojasnjujejo takole: »Sprememba cen telekomunikacijskih storitev, ki jo po zadnji prilagoditvi cen v aprilu 2019 uveljavljamo z drugo polovico letošnjega leta, je posledica rednega usklajevanja cen s stroški poslovanja glede na rast indeksa cen življenjskih potrebščin, višjih stroškov dela, uporabe programskih pravic in spremljajočih naložbenih aktivnosti družbe T-2 v širitev in nadgradnjo omrežja, brez katerih razvoj storitev na dinamičnem trgu tehnologij ne bi bil mogoč.« Poudarjajo, da bodo še naprej širili in posodabljali svoje optično omrežje in da bodo »krepili zlasti ponudbo na področju mobilne telefonije.«

Podjetje je sicer na sodišču poskušalo preprečiti izvedbo dražbe za frekvence, ki jih bodo operaterji uporabljali za mobilno telefonijo. Po naših informacijah z zahtevo za začasno odredbo ni bilo uspešno in se je nazadnje pritožilo na vrhovno sodišče, ki o tem še ni odločalo. Na sami dražbi je nato T-2 sodeloval, vendar uspel pridobiti dokaj malo spektra (2 x 10 MHz v pasu 2100 MHz in 1 x 40 MHz v pasu 2300 MHz), ki mu težko omogoča postavitev resnega omrežja 5G, za to pa je odštel sorazmerno veliko.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post Poletna podražitev pri T-2 appeared first on Tehnozvezdje.

Podobno kot že Telemach in Telekom pred njim, T-2 zvišuje hitrosti v obstoječih naročniških paketih, katerih cene ostajajo enake. Pohitritev bodo izvedli v optičnem omrežju, nekateri uporabniki so je že bili deležni, vsi pa naj bi je bili do konca tedna. Potem bo seveda veljala trajno ali, bolj natančno, dokler operater ne sprejme kakšne drugačne odločitve.

»Potrebe naših naročnikov so se v danih razmerah, ki nam jih narekuje zdravstvena kriza, izjemno povečale, saj smo se praktično vsi znašli pred izzivom opravljanja dela ali šolanja od doma. V času prve faze epidemije smo v T-2 uredili vse potrebno za nadgradnjo naših sistemov, tako da se lahko odzovemo na potrebe naročnikov in jim omogočimo hitrejše povezovanje v splet. Še posebej smo bili pozorni na dvig hitrosti od naročnika v internet (upload), ki so odslej v nekaterih paketih tudi petkrat višje,« je v vnaprej pripravljeni izjavi pojasnil Jože Zrimšek, član poslovodstva T-2 za tehniko.

Tule je tabela s paketi in hitrostmi:

Najvišja hitrost v teh paketih je tako 750 megabitov (na sekundo) v smeri proti uporabniku in 150 megabitov v nasprotni smeri. Prvo naj bi se dalo za doplačilo nadgraditi do gigabitne hitrosti (oz. 1000 Mb/s, kar ni enako 1 Gb/s), vendar spletna stran operaterja pravi, da je v tem primeru hitrost proti omrežju 100 Mb/s, kar pa je lahko napaka oz. še star podatek.

Naslednje, kar bi si želel pri operaterjih, pa verjetno lahko uganete, kaj je. Samostojen dostop do interneta z enakimi ali vsaj primerljivimi hitrostmi, kot so v trojčkih in četverčkih, za katerega ne bo treba plačevati skoraj enako, kot stane celoten paket. Drugače povedano, zdajšnjo vstopno tovrstno naročnino – mimogrede, nekateri operaterji take možnosti sploh ne ponujajo – bi morali ali pohitriti za desetkrat (in več) ali pa najvišje tovrstne možnosti poceniti za vsaj polovico.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post Še T-2 zvišuje internetne hitrosti v optičnem omrežju appeared first on Tehnozvezdje.

Njen osrednji del so naročniški paketi A1 Net+TV, ki vsebujejo dostop do interneta in televizijo. Dodati jim je mogoče še fiksno telefonijo, na voljo pa je tudi samostojen paket A1 Fix net, vendar o njem več kasneje. »Dvojčki« oz. »trojčki« se začnejo pri 30 evrih na mesec, za kar naročnik dobi hitrost interneta 20/1 Mb/s (xDSL) ali 100/20 Mb/s (na optiki) in programsko shemo s 110 programi ter štiri točke za prosto izbiranje programskih sklopov. Slednje še ostaja, vendar je nekako poluporabno. Paket Net+TV M za 35 evrov poviša hitrosti na 30/5 oz. 200/40 Mb/s in programsko shemo na 190 programov ter 6 točk za izbire. Pri obeh paketih je treba (sedemdnevni) časovni zamik naročiti posebej in stane tri evre na mesec. Je pa prve tri mesece zastonj, da ga lahko naročnik in ostali člani gospodinjstva preizkusijo. Najvišji paket je A1 Net+TV L za 45 evrov na mesec. Ta ima časovni zamik že vključen, programov je 240 (z desetimi točkami), hitrosti interneta pa so 40/10 ali 350/40 Mb/s. Pri vseh hitrostih se operater sicer zavaruje, ker reče »do«. Realne hitrosti so lahko tudi nižje. Pri vseh paketih je mogoče za pet evrov na mesec zvišati hitrost. Na bakrenem omrežju (xDSL) je tako najvišja hitrost 40/20 Mb/s, na optičnem pa 500/100 Mb/s. Kdor torej želi resno hitrost od sebe proti omrežju (upload), bo moral doplačati. Prav tako lahko vsak naročnik doda fiksno telefonijo za dva evra na mesec, najeti pa je mogoče še dodatne sprejemnike (STB-je), na bakreni povezavi tri in na optiki največ šest, vsak pa mesečno stane štiri evre.

Polni paket bi tako z najvišjo hitrostjo in telefonijo stal 52 evrov. Seveda brez dodatnih sprejemnikov in morebitnih naročnin na HBO, NBA, Voyo ter ostale podobne storitve. Vse naročnine je mogoče skleniti brez vezave in cena je enotna, obljubljajo v A1. Poleg tega lahko naročnik brez stroškov zamenja svoj paket za drugega. Stroškov prekinitve naročniškega razmerja pa operater ne zaračuna prve tri mesece. Točke za programe so vredne po en evro. Imajo pa vse sheme že privzeto vključeni opciji programov, ki sta vredni točno toliko točk, kolikor jih shema prinaša. Dve točki odnesejo »nacionalni« programi, dve, štiri ali osem pa mešanica različnih programov (Mix S, M ali L), med njimi so športni, filmski, »satelitski«, pornografski in drugi. Oboje sicer lahko naročnik črta in s seznama izbere kaj drugega, je pa tisti Mix nemogoče nadomestiti za enako ceno. Zamenjava pride v poštev samo za koga, ki klasične televizije pretežno ne gleda in bi raje naročil denimo HBO ali Voyo. Prav tako z dodajanjem teh opcij naročnik zelo hitro pride s cene paketa S ali M na ceno paketa L, ki ima večino opcij že vključenih, razen seveda omenjenih, v vsakem primeru dodatno plačljivih. Zato, žal, še vedno najboljšo vrednost predstavlja najvišji paket.

Kot rečeno je na voljo tudi samostojna naročnina na internet. Ta ni bistveno cenejša kot televizijski paket, saj A1 Fix net stane 25 evrov na mesec, z enako hitrostjo kot pri najnižjem »dvojčku«, torej 20/1 ali 100/20 Mb/s. Tudi tu je mogoče za dodatnih pet evrov dvigniti hitrost na 40/20 ali 500/100, odvisno od omrežja, pa dodati še fiksno telefonijo ali katero od video storitev. Nova je še ponudba interneta prek omrežja LTE, ki so mu prej rekli Domači net, po novem pa je A1 Brezžični net. V osnovi za dvajset evrov na mesec ponuja hitrost 20/5 Mb/s in omejitev na 200 GB mesečnega prenosa podatkov, po tej količini pa se hitrost zniža na (komaj uporabnih) 2/1 Mb/s. Toda prvič doslej se da pri tem operaterju tudi v zraku dobiti neomejen prenos podatkov – ta opcija stane štiri evre na mesec. Povišanje hitrosti na 40/5 Mb/s pa pet evrov na mesec. Tako bi bila končna cena za internet, ki omogoča tudi gledanje vsebin 4K, 29 evrov mesečno. Morda 30, če bi se naročnik odločil še za vezavo in s tem modem (usmerjevalnik) za en evro na mesec. Toda v A1 ga prodajo za povsem razumnih 79 evrov, zato se mi vezava ne zdi smiselna.

Še nekaj besed o novem sprejemniku Xplore TV. Ta prinaša povsem nov izgled televizijskega vmesnika in za razlike od večine podobnih ni zasnovan na operacijskem sistemu Android. Uporabniški vmesnik v A1 označujejo za minimalističen, filozofija izbiranja vsebin pa je nekoliko drugačna od tega, kar ponujajo marsikateri drugi sprejemniki, saj ni vezana na linearno TV, temveč prepleta vse vsebine. Poleg »televizije« so na voljo tiste aplikacije, ki jih namesti operater. Za zdaj so to HBO, NBA in Voyo. Več o njem pa bomo lahko napisali in morda tudi pokazali, ko si ga bolj podrobno ogledamo.

Naslovna fotografija: Deposit Photos

The post A1 z novimi internetnimi paketi in televizijskim sprejemnikom Xplore TV appeared first on Tehnozvezdje.

Doslej je pobudo, da bi pogoji v času vezave veljati tudi za operaterja, ne samo za naročnika, podpisalo nekaj več kot devet tisoč posameznikov. ZPS želi namreč doseči enega od dveh možnih premikov – da se cene za naročnike v času vezave ne bi spreminjale ali da ob morebitni prekinitvi pogodbe, če bi se naročnina vendarle spremenila, ne bi bilo treba vračati sorazmernega dela ugodnosti. Torej popusta, s katerim je operater mamil k podpisu dvoletne zvestobe. Kot so zapisali, noben od štirih operaterjev (A1, Telekom Slovenije, Telemach in T-2) ni bil pripravljen slediti tem pozivom. Zato je ugotovitev ZPS, da »operaterji svoje poslovne prakse očitno ne nameravajo spreminjati.«

Poleg operaterjev so v Zvezi potrošnikov na sestanek povabili Tržni inšpektorat (Tirs) in Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve (Akos) in jim predstavili stališče, da obveznost povrnitve sorazmernega dela ugodnosti pomeni pogodbeno kazen, ki jo Zakon o elektronskih komunikacijah v takih primerih (ko operater spremeni pogoje in gre naročnik zaradi tega stran) izrecno prepoveduje. Izvedeli so, da zaradi tega proti določenim operaterjem že potekajo postopki in z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja so nato pridobili štiri odločbe. V njih sta tako Tirs kot Akos zavzela stališče, da gre v takih primerih res za pogodbeno kazen, ki je operaterji ne smejo zaračunati, vendar samo takrat, kadar je bila ugodnost popust pri naročnini. Ne pa tudi, če je bila ugodnost v obliki cenejše terminalske opreme (telefonov, televizorjev, sprejemnikov, itd). V ZPS so prepričani, da je to za potrošnika povsem enako in bi tudi takrat morali obe instituciji ukrepati. Omenjene odločbe sicer po navedbah ZPS operaterji izpodbijajo na sodiščih in zato še niso pravnomočne.

Poleg tega so v aktualni številki revije ZPS Test opozorili še na en problem na področju telekomunikacij, na katerega tudi sam opozarjam že več let. To je samostojna naročnina na internet, ki je nekateri operaterji (Telemach je najbolj očiten primer) sploh ne ponujajo (več), pri vseh ostalih pa je nesorazmerno draga v primerjavi s »trojčki« in običajno ponuja nižje hitrosti. Primerjava paketov je pokazala, da cena samostojnega dostopa do interneta običajno predstavlja približno 60 odstotkov cene primerljivega trojčka (z višjo hitrostjo), ponekod pa skoraj 90 odstotkov.

Operaterji torej prikazujejo, da so televizijski programi in fiksni telefonski priključek skupaj »vredni« zgolj desetino cene celotnega paketa, hkrati pa ob najmanjši spremembi pogojev s strani izdajateljev programov brez odlašanja spremenijo pogoje in cene končnim uporabnikom. Tudi tistim, s katerimi so podpisali pogodbo o vezavi,

je dogajanje na trgu komentiral vodja primerjalnega testiranja pri ZPS Boštjan Okorn. V reviji ZPS Test in na spletni strani potrošniške organizacije je sicer celoten pregled trga fiksnih elektronskih komunikacij.

Naslovna fotografija: Deposit Photos

The post Operaterji so gluhi za pozive Zveze potrošnikov appeared first on Tehnozvezdje.

Najprej je treba ponoviti nekaj osnov tega posla. Operaterji programe »kupujejo« od izdajateljev oz. distributerjev, ki jih običajno prodajajo v kompletih. In pri tem postavljajo različne pogoje. Najbolj pogosta sta, da je treba za določen program vzeti še štiri druge (četudi jih skoraj nihče ne gleda) in da morajo biti določeni programi v osnovnih programskih shemah. Operaterji torej večinoma ne morejo dobiti programov posamično in jih tudi naročnikom ne morejo ponuditi posamično. To ni opravičevanje operaterjev, ampak golo dejstvo. Cenovna in pogojevalna politika izdajateljev tega ne dopušča. Večinoma pa gredo pogajanja po sistemu »vzemi ali pusti«. Producentske hiše s tovrstnimi paketi, kot so Discovery (istoimenski programi, Eurosport in še kaj), United Group (Sportklub, …), Fox, Pro Plus (Pop TV, …) in druge, se morda malce omehčajo šele takrat, ko operater izbere opcijo pusti. Toda takih primerov je malo. Cene so oblikovane »na uporabnika« in se gibljejo od nekaj deset centov na program ali paket pa tudi do pet evrov na paket programov. Izdajatelji si s tem zagotovijo določeno izpostavljenost in bolj ali manj preprečijo možnost, da večina naročnikov v svoji shemi ne bi imela vsak kakšnega od njihovih programov. Imajo pa bistveno boljšo pogajalsko pozicijo, ker skoraj vsak premore vsaj en množično gledan kanal, ki preprosto mora biti v shemah. Zato lahko vanje vsilijo še vse ostalo.

Glede na vse prej opisano, ponudnik televizije konkurenčno shemo težko sestavi za manj kot dvajset evrov. Prodati jo seveda mora dražje, pri čemer pa televizijske stroške nekoliko zakamuflira, saj zraven vključi še dostop do interneta in fiksni telefon. Če pogledamo cene »trojčkov«, vidimo, da se začnejo pri približno štiridesetih evrih. Brez upoštevanja akcij in vsega, kar operaterji počnejo za pridobivanje naročnikov. Za tokratno primerjanje bom vzel Telemachove pakete EON, ki so dokaj pregledni in njihova cena ni odvisna od tega ali onega, niso niti najcenejši niti najdražji, zato bodo čisto v redu orientacija. Osnovni stane 41 evrov na mesec, srednji 51 in najvišji 61 evrov na mesec. Zlata sredina največkrat ustreza največjemu deležu naročnikov in tudi tu je tako. Teh petdeset evrov bo pomembnih kasneje, ko bomo poskušali podoben nabor sestaviti mimo operaterja. »Rezanje kabla«, kot temu rečejo na drugi strani Atlantika, je tam precej priljubljen šport in tudi tu ga nekateri propagirajo. Na žalost pa ni iz več razlogov ni posebej realističen in prinaša kvečjemu malo večjo svobodo (ali pa omejenost, odvisno od pogleda) pri izbiri vsebin, nikakor pa ne kakšnih prihrankov. Prva težava je že dostopnost vsebin, še posebej lokaliziranih. Se povečuje, marsikaj je na voljo v pretočni (angl. streaming) obliki z naročnino, a še zdaleč ne vse, kar ljudje gledajo na televiziji. Pa tudi tisto, kar je na voljo, je pogosto brez podnapisov ali sinhronizacije (pri otroških vsebinah).

Pa vseeno, poglejmo tabelo s tovrstno ponudbo:

Če bi sešteli vse to, pridemo na 64,50 evrov. Celo 66,50 evrov, če bi bila pri Netflixu naročnina s sliko 4K, kar je pri tej storitvi skoraj edina smiselna izbira. Jasno, da bi večina izbrala samo nekatere od teh storitev. Najcenejša kombinacija Voya, ene filmsko-serialne možnosti (moja izbira bi bila HBO go) in ene športne (Eurosport) bi nanesla 14 evrov, pa je zelo omejena že na svojem področju, ne vključuje pa celotnih sklopov, ki jih imajo mnogi gledalci radi, med njimi poljudnoznanstvenih, turističnih in kuharskih oddaj, pa še kakšna luknja bi se našla. Realistično bi približno zadovoljiv komplet hitro stal 30 evrov ali več, pri čemer v njem še vedno ni denimo nogometa (niti nacionalnih lig niti Lige prvakov), pa tudi ne prihajajoče Disneyjeve storitve (res pa je, da ima precej vsebin tega studia trenutno v ponudbi HBO).

Toda to so zgolj vsebine, ki jih je treba še nekako spraviti do gledalca, pa smo lahko že skoraj na ceni osnovnega trojčka. Telemach posamičnega interneta ne ponuja za manj kot 35 evrov (150/10 Mb/s), torej že samo s tem in prej omenjenim najbolj osnovnim naborom pretočnih storitev pridemo do petdesetih evrov na mesec. Pa dobimo manj kot v trojčku, kjer je veliko obsežnejši seznam programov in hitrejši internet (250/10), pa še fiksni telefon, če komu še kaj pomeni. Če bi se odločili za nekaj več naročnin, bi že presegli ceno najvišjega paketa EON. Če bi pa hoteli še hitrejši internet, lahko za petdeset evrov vzamemo 500/15 Mb/s in se nevarno približujemo stotaku na mesec ali ga presežemo. Močno dvomim, da je kdo pripravljen za internet in televizijo plačevati toliko, toda taka je realnost marsikje v tujini, kjer so navajeni na plačljive športne prenose. Cene interneta drugod so nekoliko nižje, toda za manj kot 25 evrov je težko dobiti ustrezno hitrost. Ponudba HoT-a za 15 evrov je z omejitvijo 200 GB neprimerna za konstantni pretočni video. V vsakem primeru je torej treba računati na vsaj petdeset evrov. Ne bom se spet spuščal v tarnanje, da so cene samostojnega dostopa do interneta napihnjene (hitrosti pa umetno omejene), toda če paket za 41 evrov, pri katerem televizijske vsebine operaterja stanejo najmanj 15 evrov in je zraven še telefon, vsebuje hitrejši internet od tistega, ki samostojno stane 35 evrov, lahko svoje dokazovanje kar zaključim. Dejstvo pa je, da bi tudi z internetom za 15 ali, bolj realno, 20 evrov, težko sestavili cenejšo kombinacijo od zdajšnjih trojčkov.

Iz A1 in T-2 bodo zdaj verjetno skočili in poudarjali, da sami že ponujajo izbiranje programov ali vsaj programskih sklopov. Že res, vendar ne na način, kot si ga predstavlja večina tistih iz uvoda. Pri A1 so sklopi oblikovani tako, da je skoraj nujno obkljukati večino ponujenih za mir v družini. In v operaterjevih prihodkovnih tabelah. Pri T-2 pa je seznam programov v »izboru« tudi dokaj omejen in cenovno je še vedno daleč najboljša opcija eden od vnaprej pripravljenih paketov.

Krasni novi svet naročniškega pretočnega videa bo mogoče prinesel večjo možnost izbiranja, vendar se bo potrdilo tudi staro reklo, da svoboda stane. Mogoče ne bomo vezani na operaterja, vsak mesec sproti se bomo lahko odločili, kaj imamo naročeno (kdo to v Sloveniji res počne?), toda skupno bomo plačali več. Vsebin pa bomo v bistvu imeli na voljo manj, kajti zdaj na televiziji lahko najdemo marsikaj, od dokumentarcev do izobraževalnih oddaj, česar potem ne bomo. Še enkrat, ne pravim, da je kombinacija televizije in operaterjev najboljša možna ali da so cene optimalne, samo pojasnjujem, da trenutna alternativa ne prinaša tistega, kar si večina želi in predstavlja kot napredek v primerjati s tem, kar ima.

***

Naslovna fotografija: Deposit Photos

The post Nehajmo se slepiti, da bo prosto izbiranje »televizijskih« vsebin cenejše od operaterskih paketov appeared first on Tehnozvezdje.

Po podatkih Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (Akos) največ slovenskih uporabnikov televizijski signal dobi preko kabelskega omrežja Telemacha. Novembra so predstavili tako imenovano »giga« mrežo, prevetrili paketno ponudbo fiksnih komunikacijskih storitev ter uporabnikom ponudili digitalni sprejemnik EON. Od tedaj so omrežje postopoma nadgrajevali, tako da ima ta čas 80 odstotkov njihovih uporabnikov dostop do tehnološko najbolj izpopolnjenega kabelskega omrežja v Sloveniji.

Več milijonov vredna naložba v omrežje je vključevala prenovo omrežnih vozlišč, med drugim z zamenjavo ojačevalnikov signala, napajanja in dodajanjem podvojene optike, vse s ciljem zagotoviti združljivost s standardom prenosa podatkov prek kabelskega omrežja docsis 3, uporabnikom pa so tudi brezplačno zamenjali več kot 70 tisoč sprejemnikov, kartic in modemov. Na ta način imajo obstoječi uporabniki dostop do sodobnih storitev, hkrati pa je omrežje pripravljeno tudi na morebitno nadgradnjo na standard docsis 3.1, ki bo omogočil še za nekaj krat višje podatkovne hitrosti. Za to nadgradnjo Telemachu ne bo več treba početi ničesar v samem omrežju, temveč zgolj nadgraditi programsko opremo na opremi in pri uporabnikih (znova) zamenjati modeme.

»V razvoj omrežja letno vlagamo več deset milijonov evrov, zato se danes ponašamo z najbolj razvitim in tehnološko dovršenim omrežjem! V prihodnjih mesecih lahko pričakujemo pospešeno širjenje pokritosti in stremimo k temu, da bo hitrost interneta 1 Gb/s na voljo v vsakem slovenskem domu«, je povedal Adrian Ježina, predsednik poslovodstva Telemacha.

Ker je zdaj omrežje zmogljivejše, so dvignili hitrosti dostopa v internet v paketih EON, sprememba pa velja za nove in stare naročnike. Obstoječi uporabniki starejših paketov pa lahko še vedno brez dodatnega stroška le tega spremenijo na enega od novih. Paketi fiksnih storitev sledijo preprosti logiki treh mobilnih paketov. Uporabniki paketov EON imajo dostop do vseh storitev, paketi pa se med seboj razlikujejo v številu televizijskih programov in hitrosti dostopa v internet. Manj zahtevni se bodo zadovoljili s hitrostjo 100, srednje zahtevni 250 in najbolj zahtevni s 500 Mb/s. Govorimo seveda o hitrosti do uporabnika, kajti v nasprotni so hitrosti nižje, 5, 1o in 15 Mb/s. Večini bodo (vsaj za silo) dovolj. Ampak če je omrežje pripravljeno na prihodnost, ter enako lahko rečemo za hitrosti v smeri k uporabniku, to za hitrosti v obratni ne velja. Vse več podatkov tako ali drugače hranimo v oblaku in čeprav prenos največkrat steče ponoči, ko domačega omrežja ne uporabljamo, bodo prej ali slej tako nizke hitrosti postale ozko grlo. Tega se zavedajo tudi pri Telemachu, saj so nam zatrdili, da bodo konec poletja tudi te vsaj podvojili.

»Raziskave kažejo, da uporabniki želijo oblikovane pakete, predvsem pa cenijo preglednost in vključenost več storitev za ugodno ceno, brez presenečenj po sklenitvi naročniškega razmerja. In to ponujamo v naših paketih. Ko uporabniki izberejo paket, točno vedo, kaj bodo prejeli. S povišanjem hitrosti, ki zdaj kot prvi na trgu že v osnovnem paketu dosegajo najmanj 100 Mbps, standarde hitrosti interneta v Sloveniji dvigujemo na še višjo raven«, pa se je pohvalila Ditka Maučec, članica poslovodstva, odgovorna za marketing in razvoj produktov.

Potreba pa višjih hitrostih internetnega priključka postaja vse bolj izrazita, ker se spreminjajo navade. Vse pogosteje zabavo najdemo na internetu, ta pa iz dneva v dan zahteva višje podatkovne hitrosti. Navadili smo se že na glasbene in video storitve ter igranje spletnih iger, kmalu pa bodo na voljo tudi igranje iger v oblaku. Da ne omenjamo hitrosti, ki jih zahtevajo video vsebine ločljivosti 4K. Zatorej so »nadgrajene« hitrosti najmanj dobrodošle, toliko bolj, ker zaradi dviga hitrosti paketi EON niso nič dražji. Pohvalno je tudi, da Telemach ne spreminja paketov, temveč le (na bolje) vsebino obstoječih.

The post Telemach povišal hitrosti v smeri do uporabnika appeared first on Tehnozvezdje.

V ZDA je že nekaj časa trend t. i. »cord cutting,« kar sicer dobesedno pomeni rezanje kablov, prevedli pa bi ga lahko v odpovedovanje naročnin pri kabelskih (ali primerljivih) operaterjih. Uporabniki, ki se odpovedo kabelski televiziji, se večinoma naročijo na kakšno ali več storitev pretočnega videa. Najbolj priljubljena je še vedno tista, omenjena v uvodu, so pa še mnoge druge, nekatere za serije in filme, druge za šport, tretje še za kakšno manj gledano tematiko. Marsikdo se odloči, da preprosto zamenja kabelsko naročnino za spletni paket, denimo Hulu ali Youtube TV, ki vključuje večino najbolj zaželenih vsebin, od filmov do četverice najbolj priljubljenih tamkajšnjih športnih lig (MLB, NBA, NFL, NHL). Tu je sicer že vprašanje dejanskega prihranka in dobrobiti take odločitve, ker taka naročnina stane 45 ali 50 dolarjev, ampak o tem bom razmišljal naslednjič. Tule v prvi vrsti in najglasneje hočem še enkrat opozoriti na neobhodno dejstvo, da za tak trend v Sloveniji ni izpolnjen osnovni predpogoj. Ne da se namreč naročiti na samostojen interneta s spodobno hitrostjo in razumno ceno.

V bistvu je situacija še slabša, kot pred nekaj več kot dvema letoma, ko sem nazadnje pisal o tem. Takrat je večina operaterjev še imela v ponudbi samostojen fiksni dostop do interneta. Počasen in drag, a vsaj bil je. Zdaj sicer tudi še je, vendar dobro skrit in še vedno niti približno ugoden. A1 in Telemach na svojih spletnih straneh omenjata samo paketno ponudbo, o samostojnem internetu kot storitvi ne duha ne sluha. Telemach ga ima v ceniku, za 30 evrov, a ga ne izpostavlja, in ob cenah trojčkov se ga komaj splača omenjati. A1 pa v razdelku fiksni internet preusmeri obiskovalca kar lepo na »trojčke«, torej pakete, ki vključujejo še televizijo in fiksno telefonijo. Res se da tam odkljukati TV in telefon, kar pa denimo pri osnovnem trojčku naročniku prihrani reci in piši štiri evre! Pri T-2 in Telekomu se da internetno naročnino podobno kot pri Telemachu dobiti za približno 30 oz. 35 evrov na mesec, pri čemer je hitrost na optiki solidnih 100 Mb/s (ter 10 ali 20 megabitov v smeri proti omrežju), na tehnologiji xDSL pa precej manjša. Telekomova medoperaterska cena za dostop 100/20 na optičnem omrežju je dobrih 16 evrov (brez DDV), torej tistih 35 evrov vključuje kar lepo maržo.

Navsezadnje pri obstoječem stanju res ni pametnega razloga, da se ne bi odločil poln paket. Trojček z enako hitrim ali morda še hitrejšim internetom stane največ 50 evrov, običajno z vezavo in kakšnimi popustu za lovljenje novih uporabnikov še manj. Najdražji paketi, ki vključujejo skoraj vse televizijske opcije, pa so malo nad 60 evri. Iz tega se vidi, koliko predrag je samostojen internet, ker niti slučajno operaterski stroški ne znesejo toliko, da bi moral predstavljati polovico trojčka. V tem ga operaterji dajo na pol zastonj, samostojno pa ga zasolijo, kolikor ga le morejo. Na ta način dobro zaslužijo, če se kdo odloči zanj, in preusmerijo večino na trojčke ali celo četverčke, kjer imajo še vedno nekaj marže, predvsem pa naročnike precej bolj priklenejo k sebi. Vezava in vse storitve pri enem ponudniku bistveno zmanjšujejo verjetnost prehajanja naročnikov med ponudniki. Kar navsezadnje kažejo tudi podatki Akosa za lani.

Mobilni nadomestek fiksnega interneta v taki obliki, kot ga prodajajo, ni ne prava alternativa ne rešitev. Večina tovrstnih naročnin ponuja 200 GB prenosa na mesec, kar je absolutno premalo, še posebej, če v enačbo pride gledanje televizije. Ura Netflixa v 4K nanese približno 7 GB, v HD pa 3 GB. Podobne so tudi vrednosti za HBO Go, NBA, Eurosport Player in ostale tovrstne storitve. Tudi če se omejimo na polno visoko razločljivost in tri ure gledanja na dan, pridemo krepko čez 200 GB. Brez vsega ostalega brskanja po spletu, prenašanja v oblak in iz njega ter drugih internetnih aktivnosti. Mobilni internet za fiksno lokacijo, kot ga ponujata A1 in HoT je lahko alternativa, če ni na voljo ustreznih kablov ali če je težko urejati naročnine (denimo za študente v najemniških stanovanjih ali študentskih domovih), ne more pa biti osnova za prehod s kabelske ali IP-televizije na naročniški pretočni video. Da ne govorim o ceni. Ta je približno solidna samo pri HoT-u, ponudba A1 je še vedno (ali pa spet, enkrat vmes so jo že malo pocenili, če se prav spomnim) predraga. Toda Hoferjev usmerjevalnik (tako stari Alcatel kot novejši ZTE) je uporaben samo za osnovne potrebe in za prenašanje naokrog, doma pa je treba za priključitev več naprav in za dober sprejem signala kupiti kaj večjega in boljšega, česar pa operater oz. trgovec sam ne ponuja, pa tudi v slovenskih trgovinah je usmerjevalnikov LTE malo in niti približno niso poceni.

V tujini je situacija cenovno sicer podobna, a ker so to tam trojčki večinoma še dražji kot pri nas, se marsikomu računica lahko izide. V Nemčiji je nekako standardna cena za samostojen internetni dostop prav tako 30 evrov, z vezavo lahko pade na 20, so pa hitrosti spodobne in operaterji nimajo takih predsodkov pred »enojčki« kot slovenski. Na drugi strani Atlantika je internetna naročnina nekje med 50 in 100 dolarji na mesec, toda paketi s televizijo in telefonijo se večinoma začenjajo pri drugi številki in gredo zlahka tudi na 150 dolarjev. Zato sem zgoraj omenil, da je kakšnih 50 dolarjev prostora, če se odpoveš televizijski naročnini.

Nekaj možnih, ampak malo verjetnih povodov je, da bi operaterji začeli razmišljati drugače. Najbrž bi jih k temu prisililo množično odpovedovanje naročnin na trojčke, kar pa se še nekaj časa ne bo zgodilo. Če bi se, bi najbrž nehali razlagati, da ni povpraševanja po samostojnih naročninah, zdaj pa z lahkoto vedno znova prodajajo to zgodbo, pa če drži ali ne. Mogoče bi lahko ali celo moral Akos zapovedati ponujanje internetnega dostopa z resno hitrostjo po pošteni ceni. Tamkajšnji strokovnjaki bi jo po svojih metodologijah, ki jih uporabljajo za določanje nediskriminatornih veleprodajnih cen, verjetno celo lahko izračunali. Morda je rešitev, da država v ustavo zapiše pravico do hitrega širokopasovnega interneta, potem bi moral biti na voljo brez televizijske in druge navlake ter poceni. V vsakem primeru rabimo nek zunanji pritisk, na operaterje enostavno ne moremo računati.

The post Samostojni dostop do interneta v Sloveniji nima pravice obstoja appeared first on Tehnozvezdje.