Kar koli si že mislim o električnih avtomobilih, ni skrivnost, da nanje gledam z odobravanjem ob ravno pravšni meri kritike, vse bolj postaja jasno, da se projekta e-mobilnosti ne lotevamo na pravi način. Omejitve in prepovedi so nujne, vendar če ne bomo ljudem predstaviti prednosti z argumenti, ki jih bodo sprejeli, potem nismo naredili ničesar. Samo z argumenti in dejstvi se je mogoče boriti proti neumnosti, kot je tista, da star dizelski motor deluje čistejše od novejših, potem ko po zagonu iz drobovine izvrže zajeten oblaček saj.

Začel bom nekje drugje. Prepovedi so nujne. Ne gre drugače. Brez pravšnje mere prisile nihče pri zdravi pametni ni pripravljen spreminjati navad. In zanje gre pri večini sprememb. Dokler niso prepovedali kajenja v zaprtih prostorih, nihče ni upošteval priporočil. Šele po prepovedi in postopni podražitvi smo se zamislili. Nekateri smo prenehali kaditi, drugi pa so se sprijaznili, da je kajenje dovoljeno samo zunaj. Rekli boste, da je prav, saj gre za zdravje. Cigaretni dim je škodljiv. Res je. A ravno tako so škodljivi izpusti termičnih motorjev. Dokazano. O tem torej ne bi smelo biti dvoma. To še zdaleč niso bile edine prepovedi, ki smo jih bili priča v dobrih dvajsetih letih. Prepovedali so prodajo plazma televizorjev, žarnic z nitko, termometrov z živim srebrom in sesalcev močnejših od 1,6 kilovata. Svet se ni podrl. Preživeli smo.

Mimo tega ne moremo. Industrija je prisiljena do leta 2035 opustiti izdelek, ki ga večina ljudi še vedno želi in uporablja. Kljub zaprepadenosti ljubiteljev rakotvornih bencinskih hlapov je na to pot stopil celo poskočni konjiček (Ferrari).

Omejitve so torej nujne, s še zdaleč niso dovolj. Novost moramo sprejeti, jo vzeti za svojo, šele takrat revolucija ne bo »krvava«. Na tej črti so politiki popolnoma pogrnili. Subvencije niso dovolj, da bi bili električni avtomobili cenovno izenačeni s klasičnimi. Obenem je neodgovorjenih še nešteto vprašanj, predvsem glede izgradnje infrastrukture ali kako bomo reciklirali avtomobilske baterije po preteku življenjske dobe. Ni dovolj eden ali nekaj dogodkov, člankov, oddaj in še česa. Da se spremeni javno mnenje, so potrebna leta. Uspeh bi bil že to, da bi se čim več ljudi prvič usedlo za volan električnega vozila. Ali ga celo uporabljala en cel teden, kajti marsikdo bi spremenil mnenje v njihovo korist. Težave so, o tem z Matjažem redno piševa. Za vse so rešitve. Le da so ene bolj in druge manj boleče.

Ker razen pisanja o Tesli in pogostih omembah težav s polnjenjem, nismo naredili ravno veliko za popularizacijo električnih avtomobilov, nas ne bi smelo presenetiti, da se kljub milijardnim vložkom v tovarne vozil in baterij trg ohlaja. Tesla ni znižala cen, ker je Musk dober človek iz Pretorie, temveč ker so ščitili tržni delež. Ukrep, ki gre nam v korist, a obenem kaže na težave, s katerimi se soočajo »stari« izdelovalci avtomobilov, ki so jih birokrati skoraj s pištolo na sencah silili v pospešeno elektrifikacijo. Zaradi nižjega povpraševanja je Volkswagen že moral sprejeti neljub ukrep. Proizvodnje linije tovarne v mestu Emden bodo ustavljene šest tednov. Nekaj sto delavcev bo izgubilo delo, kar verjetno zaradi kroničnega pomanjkanja delovne sile v Nemčiji ni ravno tragično, in zamaknjena bo dobava modelov ID 4 in ID 7.

Poleg Tesle in Volkswagna ostali izdelovalci nudijo manj električnih modelov. Izjema so Kitajska podjetja, ki pa v Evropo še niso prodrla z vsem svojim potencialom. Ford praktično še nima vozila za širše ljudske množice. Explorer pride šele naslednje leto. Električni Megane se je izgubil v ponudbi klasičnih avtomobilov znamke Renault, podobno, kot opazimo še pri večini drugih blagovnih znamkah. Jeep Avenger obeta v vseh pogledih, kot napovedani Fiatovi vozili na električni pogon.

Pri obeh so uporabili znana imena, eden pa je znan tudi drugače. Po skoraj sedmih desetletjih se vrača Topolino. Sploh ni pravi avtomobil, saj za vožnjo ne potrebujete izpita. Ravno tako ni nov. Fiat je predrugačil Citroenov Ami. Navzven ne skriva podobnosti, zato ga zlahka označim kot njegovega klona. Italijani so zgolj dodali platneno streho, ki jo po želji zviješ, in možnost, da odstraniš vrata za frajrski mestni videz. Stal bo 7500 evrov ali za naročnino 39 evrov mesečno. Me zanima, ali bo ta možnost na voljo v Sloveniji. Drugi avtomobil nam je ravno tako poznan. Pred davnimi leti je Kragujevška Zastava na njegovi osnovi naredila Fiča. Zdajšnji Fiat 600e je čisto drugačno vozilo. Večje, kar poleg petih sedežev dokazuje 360 litrov prostornine v prtljažnem prostoru. Narejen je na Stellantisovi platformi e-CMP2, kar pomeni, da bo bratranec Avengerja ter dolg 4,17 metra. Baterija s 54 kilovatnimi urami (51 kWh neto) naj bi zadoščala za do 400 kilometrov ali celo do 600 kilometrov ob izključno mestni vožnji. Na hitrih polnilnicah bo moč polnjenja omejena s 100 in na domačih z 11-kilovati. Opremljen bo s 115-kilovatnim motorjem in bo na voljo v dveh različicah – Prima in RED. Cena naj bi se začela pri slabih 36 tisočakih.

»V sektorju električnih vozil se soočamo z močnim odporom kupcev«. Manfred Wulff, VW

Bo to dovolj, da bo večina drugače gledala na električna vozila? Močno dvomim. Ob vsem tem hitenju pozabljamo na dejstvo, ki se tiče vseh nas. Ne pomeni, da bi se morali odpovedati prehodu na električna vozila, temveč nekaj, s čimer se bomo morali spopasti. Posledica Fordovega ambicioznega prehoda so bila odpuščanja. Po analizah je za razvoj električnega avtomobila potrebnih 40 odtokov manj osebja. Poleg tega bo treba upoštevati še upad zaposlenih v spremljajočih dejavnostih, saj ti avtomobili ravno tako potrebujejo manj vzdrževanja. 

Fotografije: Stellantis (Fiat), Tesla

• 
  NEDELJSKI NASVET: Ko ne veš, kam bi se odpravil, vprašaj to aplikacijo
• 
  SOBOTNO IZBIRANJE: Umetna inteligenca nas dokazano poneumlja
• 
  Morda bo prav vaša fotografija letos razstavljena v pariškem Grand Palaisu
• 
  Galaxy Z Fold8: Z naskokom najbolj zanimiv letošnji »fold«
• 
  Moj Mobi v prvem letu z več kot 53.000 uporabniki

The post Je električna revolucija pred katastrofo, še preden se je dobro začela? appeared first on Tehnozvezdje.