Nekaj dni pred začetkom sejma CES v Las Vegasu, kjer so proizvajalci prenosnikov tradicionalno zelo dejavni, je uporabnik WalkingCat na omrežju X razkril prihajajoči model Thinkpad X9, ki bo očitno na voljo v dveh velikostih (s 14- in 15-palčnim zaslonom) in s procesorji Intel Core Ultra druge generacije. Z risb je mogoče videti oblikovanje, ki skoraj bolj spominja na igričarsko linijo Legion, ali se malce zgleduje po konkurenčnih izdelkih (saj vemo, katerih), kot pa po klasičnih Thinkpadih. Predvsem pa je mogoče opaziti troje. Kar me je pri tej liniji vedno motilo in lahko le vzkliknem, KONČNO, medtem ko bodo zapriseženi ljubitelji Thinkpadov in tradicionalisti seveda pozeleneli od gnusa in skočili do stropa iz obupa. Tri spremembe so – odstranitev ikoničnega redečega gumbka (blazinice), ki nadomešča miško in sledilno ploščico, pa tudi tipk nad slednjo, in skoraj nobenega priključka »starejšega datuma,« še posebej pri manjši različici.

Nadaljnji obstoj rdeča blazinice med tipkami B,G in H me je v zadnjih najmanj desetih letih vedno begal. Razumem, da je bila to nekoč morda celo najboljša možnost za pomikanje po sistemu, če uporabnik ni imel miške pri roki, kajti nekdanje sledilne ploščice so bile milo rečeno nenatančne in neodzivne, pa tudi majhne. Toda kasneje so postajale vedno večje in tudi vse bolj dovršene ter prijetne za uporabo. Poleg tega so nekateri pridobili še zaslon na dotik, ki sploh olajša upravljanje v določenih položajih in primerih. Ta blazinica kot tudi omenjeni tipki, ki sta zgolj kradli prostor za površino ploščice, so postali nepotrebni elementi. Ne bom niti rekel dodatki, kajti zgolj kazili so uporabniško izkušnjo, nič ji niso pridodali, in po mojem mnenju tudi estetiko. Prenosniki so izgledali brez potrebe staromodno. Že res, da tradicija in prepoznaven oblikovalski jezik nekaj štejeta, a treba ju je prilagajati spremembam časa. Kljubovanje zaradi kljubovanja prinese bolj malo. Zato sem vesel, da gre Lenovo vsaj pri kakšnem od modelov v drugo smer. Vseh zagotovo ne bo spremenil naenkrat, ampak bo preizkušal odziv kupcev. Pri čemer ne bom niti najmanj presenečen, če se večina z menoj ne bo strinjala, kajti uporabniki Thinkpadov razmišljajo drugače.

Glede priključkov po videnem sklepam, da ima manjša izvedba dvakrat USB-C, HDMI in izhod za slušalke, večja pa dodaja še USB-A. Ni torej kakšnega omrežnega priključka, še bolj smešno bi bilo seveda, če bi obudili VGA, ki so ga mnogi prenosniki te linije še dolgo potem, ko je bil v monitorjih že zdavnaj preteklost, ohranjali zaradi združljivosti s projektorji v sejnih sobah. Mislim, da so ti časi tudi že minili, prav tako ni več potrebe po lastnem polnilnem priključku, od katerega se proizvajalci tudi stežka poslavljajo v poslovnih linijah prenosnikov.

Fotografije: WalkingCat/X

The post BOGOKLETNO, Thinkpad brez rdeče blazinice? appeared first on Tehnozvezdje.

Poslovni prenosni računalniki imajo podobne procesorje in komponente kot vsi drugi, od njih pa jih loči programska oprema za varnost naprave in podatkov na njej. Ker so običajno tudi bolj kakovostno sestavljeni, je temu primerna tudi cena, ki si je ne morejo privoščiti vsi poslovni uporabniki. Oziroma se jim zdi neumno za prenosnik nameniti preveč denarja. Thinkbook je namenjen malim podjetjem in domačim uporabnikom, če si želijo prenosnika, ki jim lahko ponudi več možnosti varovanja zasebnosti. Je Thinkpad v igrivem ohišju, ravno toliko osiromašen, da je začetna cena lahko pod tisoč evri.

Elegantna oblika, ne prevelikega pa tudi ne pretežkega prenosnika

Thinkbookovo trdno ohišje iz eloksiranega aluminija je veliko sodobnejšega videza v primerjavi s klasično obliko Thinkpadov, ki so poleg njih videti kot Amiši poleg moderno oblečenih sodržavljanov. Aluminij daje upanje, da je prenosnik tudi trdoživ, čeprav ni preizkušen po vojaškem standardu (MIL) in bo zdržal obremenitve dela na poti, lepo zaobljeni robovi in poudarek na podrobnostih to še podkrepijo, tehnični podatki pa izdajajo, da je tudi dovolj zmogljiv za večino. Prenosnik je sive barve, tipke pa temnejšega odtenka, v katerem so tudi grafični elementi na ohišju, ki razbijejo siceršnjo sivino. Je nekakšen hibrid, podoben prenosnikom IdeoPad z nekaj oblikovnimi vplivi družine prenosnikov ThinkPad X. S težo 1,34 kg in debelino 16 mm ne sodi med najlažje in najtanjše, je pa zato v ohišju dovolj prostora za priključek HDMI normalne velikosti in dva priključka USB-A. To pa je poleg priključka USB -C, preko katerega prenosnika ni mogoče polniti, izhoda za slušalke in priključka za polnjenje, žal vse. Pogrešan namreč priključka Thunderbolt 3 in Ethernet ter režo za pomnilniške kartice.

Spodnji in zgodnji del, v katerem je kajpada zaslon, sta med seboj speta z dokaj preprostima tečajema, ki dovoljujeta »odprtje« prenosnika do 180 stopinj. Položaj vsaj po mojem mnenju nima večjega smisla, lepo pa je, da imaš več svobode pri nameščanju kota zaslona glede na tipkovnico, kot ti najbolj ustreza. Robovi okoli zaslona, predvsem spodnji in zgornji so za današnje smernice dokaj debeli, a če je zaradi njih lahko prenosnik cenovno ugodnejši, me ne motijo. Kot tudi ne, da je edina možnost 13,3-palčni (33,8 cm) zaslon tipa IPS polne visoke razločljivosti, neobčutljiv na dotike. Površinska plast preprečuje odseve, nima pa »varuha zasebnosti« (Privacy Guard), ki preprečuje poglede na zaslon od strani (in preko ramena), ki bi bil zaradi širokega vidnega kota zaslona smiseln. Sicer je zaslon bolj kot ne povprečen. Barvo so lepe in relativno natančne, z manj kot 300 niti pa se ravno ne izkaže. Slabša svetilnost in posledično nižji kontrast pa se kajpada poznata, ko delaš zunaj pod močno svetlobo. Za poslovno uporabo zmogljivosti zaslona drugače zadoščajo, tudi kakšen film si boš lahko ogledal, vsaj dokler ne pričakuješ ločljivosti 4K in visokega dinamičnega razpona.

Zadoščeno varnosti in zasebnosti

V zgornjem robu je spletna kamera, infrardeče prenosnik nima, ki jo je mogoče prekriti. Nad njo je namreč tanek plastični trak, ki ga lahko z manjšim in skoraj neopaznim gumbom premikaš levo ali desno in fizično preprečuješ, da bi kamera karkoli videla. Možnost je sicer standarda na večini poslovnih, imajo pa jo le redki prenosniki za domačo rabo.

Velika osvežitev je tipalo prstnega odtisa. Obstoječa, največkrat desno pod tipkovnico, preko katerih je treba prst povleči, me nikdar niso prepričala. Lenovo pa je ThinkBooku tipalo vgradil v gumb za vklop, okoli pa je še svetleči obroč, ki jasno signalizira, kdaj približati prst. Pohvalno je tudi, da si tipalo prstni odtis »zapomni« tisti krajši čas od pritiska na gumb in polno naloženega sistema, zato ti prsta ni treba nanj »postavi« še enkrat. Izkazalo pa se je tudi kot hitro in dokaj natančno. Niti enkrat se ni zgodilo, da bi moral vnesti kodo PIN, če sem prst odmaknil prehitro, sem ga na tipalo postavil še enkrat in sistem se je odklenil. Velja za zagon prenosnika kot tudi odklepanje, če se zaradi nedejavnosti zaklene. ThinkBook je v osnovi še vedno narejen za poslovne uporabnike, zato ima tudi varnostne mehanizme, ki jih ti od njega pričakujejo. Poleg možnosti zakritja kamere in tipala prstnega odtisa ima tudi zmogljivost identifikacije FISO, podatke na pomnilniku pa lahko sistem tudi zakodira.

Tipkovnica dobra, sledilne ploščice pa ne maram

Naj začnem kar z zadnjo. Pamet mi veleva, da je dovolj velika in odzivna in uporabna tudi brez dodatnih gumbov. Vendar se v vsaj dvajsetih letih uporabe prenosnikov nikdar nisva spoprijateljila. Najraje imam miško, če te ni, potem tisti malo rdečo ročko sredi tipk, tako značilno za prenosnike Thinkpad še iz časov, ko jih je izdeloval IBM. Te Thinkbook kajpada nima.

Kakovostne pa so tudi tipke. Imajo manj hoda (samo 1,5 mm) kot tipke Thinkpadov, pa tudi mehanizem ni enak. Vseeno pa je tipkovnica zanesljiva, ergonomsko primerna in omogoča resno delo, vsak pritisk na tipko pa odda tudi ravno prav glasen »klik«, da veš, kdaj si pritisnil dovolj in kdaj morebiti ne. Pričakovano je tipkovnica tudi osvetljena, kar prav tako postaja ena od lastnosti, brez katere sodoben prenosnik ne more biti. Tudi najcenejši ne.

Po zmogljivosti nekje v povprečju!

Izbiraš lahko med procesorjema Core i5 ali i7, ter različno velikimi pomnilniki. Lenovo na svoji spletni strani omenja, da je mogoč tudi model z le 4 GB delovnega pomnilnika (RAM). Čeprav se je pred leti zdelo dovolj, dandanes niti približno ne zadošča. Nujno je 8, še boljše pa 16 GB. Podobna dilema je tudi glede glavnega pomnilnika. 128, 256 ali 512 GB. Prvo je sicer za silo dovolj, saj imaš vse več datotek v oblaku, a če bi se odločal jaz, bi posegel vsaj po 256 GB. Nikdar ne veš, kdaj boš potreboval prazen prostor za hranjenje podatkov tudi lokalno. Model, ki sem ga imel, je imel procesor i5 (8265U) in se je solidno obnesel pri vseh običajnih zadevah. Nisem pa na njem igral zahtevnih iger, pa tudi videa nisem urejal. Zagotovo bi bil procesor i7 boljša izbira, a potem bi bila tudi cena višja, vprašanje pa je, ali uporabniki, ki jim je ThinkBook namenjen, tolikšno zmogljivost potrebujejo. Lenovo pa se ni odločil za vgradnjo manj zmogljivega procesorja i3 ali celo katerega še nižje uvrščenega na zmogljivostni lestvici, kar bi verjetno pokvarilo splošni vtis družine.

Zmogljivosti te ne bodo zadovoljile, če boš razočaran nad baterijo oziroma časom avtonomije dela. Tako preprosto je to pri prenosnikih. Obljubljenih 12,5 ur verjetno ne boš dosegel, med 7 in 9 pa skoraj gotovo. Prenosnik, ki brez težav zdrži delovni čas in je hkrati še dovolj zmogljiv, lahko le pohvalim.

HVALIMO

• Sodobna, profesionalna, a ne preveč resna oblika.
• Možnost, da kameri fizično preprečiš snemanje.
• Tipalo prstnega odtisa na gumbu za vklop.
• Podprta varnostna standarda FIDO in TPM.
• Dobra tipkovnica.
• Solidne zmogljivosti.
• Dobra baterija.

GRAJAMO

• Nima IR kamere, ki je pogoj za robustno prepoznavo obraza.
• Premalo priključkov in brez reže za pomnilniške kartice.
• Na voljo je le ena vrsta zaslona.

The post Lenovo Thinkbook 13s: Lahkotnejši mladenič na službeni poti appeared first on Tehnozvezdje.

Težko je vnaprej soditi, ali je snovalcem uspelo ohraniti pravo ravnovesje med tem, kar so ohranili in tistim, kar so zaradi zniževanja cene morali izpustiti, so pa prvi vtisi pozitivni. In predvsem Thinkbook vključuje določene funkcionalnosti, ki jih v »potrošniških« prenosnikih v razredu med tisoč in tisoč petsto evri zelo poredko vidimo. Tam gre običajno za čim večjo eleganco in prenosljivost, toda varnost in kakšen zametek razširljivosti sta povsem v drugem planu. Zato naj bi novinci na eni strani ponujali odličen izgled in občutek ob uporabi, hkrati pa tudi varnost, zanesljivost in takojšnjo tehnično podporo, če bi šlo kaj narobe.

Thinkbook bo na začetku na voljo s 13,3-palčnim zaslonom, kasneje prihaja še 14-palčna različica, ki bo prinesla tudi zaslon na dotik. Tega pri manjšem nekoliko pogrešam, všeč pa mi je, da se pokrov, se pravi zaslon, odpre povsem nazaj, do točke, ko je prenosnik povsem izravnan. Hvalijo se s tankimi robovi okrog ekrana, po eni strani upravičeno, po drugi strani pa sem videl tudi že računalnike s še precej manj sala na treh straneh, spodaj pa tako ali tako vsi ohranjajo manj ali več brade, ker bi brez nje zadeva postala premajhna za uporabno tipkovnico in sledilno ploščico. Ko smo že pri slednji – je brez dodatnih tipk, zgledno velika in upam, da tudi natančna. Ščegetavčka prav tako ni, tipkovnica pa deluje popolnoma enaka, kot jo že nekaj časa srečujemo pri dražjih modelih Yoga. Pri nekaterih izvedbah bo osvetljena, a menda ne pri vseh.

Od varnostih elementov, ki so pri Thinkpadih običajni, so se ohranili čip za šifriranje občutljivih podatkov TPM 2.0, čitalnik prstnih odtisov v tipki za vklop in izklop (le kje smo to že videli?) in plastičen drsnik, ki prekrije kamero, tako da nihče ne more vohuniti na ta način, niti delodajalec niti potencialni napadalci. Več poudarka kot pri mnogih izdelkih za »jurja« naj bi bilo tudi na antenah za signal Wi-Fi, mikrofonih in zvočnikih (za videokonference), tipkovnica pa tudi prenese politje s kakšno skodelico napitka, brez katerega pri delu ne gre. Seveda obljubljajo več kot deset ur avtonomije. Četudi tega podatka ne bi vzel za povsem zveličavnega, bi verjel, da bo trajanje baterije daljše kot pri kakšnem »neposlovnem« prenosniku. Še ena, lahko kar pomembna lastnost, pa je disk SSD v klasični reži m.2, kar pomeni, da ga je mogoče zamenjati.

Med priključki najdemo dva klasična USB-ja, en USB-C, žal brez podpore za Thunderbolt 3, HDMI in izhod za slušalke. Priključek za polnjenje je pri 13-palčnem modelu še klasičen, kakršnega smo pri Lenovu poznali kar nekaj let, 14-palčni pa gre menda na USB-C. Bluetooth je povsem najnovejše različice 5.2, kar je dokaj neobičajno za prenosnike, Wi-Fi pa ac, torej eno generacijo starejši od najbolj aktualne. Ohišje je aluminijasto in deluje trdno, masa pa z 1,4 kg ni vrhunsko nizka, a vseeno je zadeva še dovolj lahka tudi za vsakodnevno prenašanje naokrog. Sama strojna osnova bo klasična – procesorji i5 ali i7, vanje integrirana grafika, od 8 do 16 GB pomnilnika in do 512 GB diska SSD.

Kot vedno, bo marsikaj odvisno od cene, še posebej v Sloveniji, kjer so zadeve vedno nekoliko dražje kot v nekaterih bližnjih državah in kjer je občutljivost kupcev na ta vidik še toliko večja. Vseeno pa se zdi Thinkbook zanimiv odgovor na trenutno situacijo, ko je težko najti dokaj tanek in lahek, ustrezno zmogljiv in z nekaterimi varnostnimi rešitvami opremljen prenosnik za soliden denar.

The post Lenovu je le postalo jasno, da si ne morejo vsi privoščiti Thinkpada appeared first on Tehnozvezdje.