Dodatne frekvence za 5G bi bilo treba zaradi obljub evropski komisiji podeliti najkasneje do poletja, kar pa se ne bo zgodilo. Država se bo lahko izgovarjala na korona krizo, a tudi brez nje roka verjetno ne bi ujeli. Je pa Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (Akos) zdaj objavila časovnico in po njej naj bi prav sredi poletja, julija ali avgusta, objavila Informativni memorandum za večfrekvenčno dražbo ali z drugimi besedami izhodišča za razpis, ki bodo vsaj en mesec v javnem posvetovanju. Še pred tem naj bi dobili osnutek strategije upravljanja z radiofrekvenčnim spektrom med letoma 2021 in 2023. Nato pa naj bi proti koncu leta vendarle objavili razpis, na katerem bi se zdajšnji in morebitni novi operaterji potegovali za frekvence v radiofrekvenčnih pasovih 700 MHz, 1400/1500 MHz, 2100 MHz, 2300 MHz, 3600 MHz in 26 GHz. Glede na običajne zamude pri teh postopkih je precej bolj realno, da bi se omenjene frekvence začele razdeljevati (seveda za konkretne milijone, ne zastonj) v začetku prihodnjega leta.

Tako bi čez eno leto lahko začela delovati prava omrežja 5G, do takrat pa bo verjetno vse skupaj v testni fazi. Operaterji bi sicer lahko kaj delali tudi na obstoječih frekvencah, vendar bi morali ugasniti katero od starejših tehnologij, ali 2G (GSM) ali 3G (UMTS/HSPA), za nove storitev, najsi bo to širokopasovni internet na podeželju, super hiter internet v mestih ali večja širitev interneta stvari, pa potrebujejo dodatne kapacitete na novih frekvenčnih območjih. Na enem od njih – 3500 – 3600 MHz – so vsi trije infrastrukturni operaterji že pridobili testne frekvence. In na njih bo Telekom Slovenije v prihodnjih mesecih skupaj z Iskratelom in Luko Koper preizkušal uporabnost novega omrežja v praksi.

Pri sodelovanju s kranjskim podjetjem je Telekom vzpostavil testno omrežje v Iskratelovem proizvodnem obratu za preizkušanje novih poslovnih modelov in pametne 5G-infrastrukture. S čimer bodo lahko v praksi, ne samo v laboratoriju ali na prosojnicah ugotovili, kakšna je nova tehnologija v realnem okolju. Matjaž Beričič, član uprave Telekoma Slovenije, odgovoren za tehnologijo, je ob tem povedal: »Mobilni podatkovni promet po količini ves čas eksponentno narašča, česar omrežja LTE v določeni točki ne bodo več zmogla. 5G je evolucijska nadgradnja in omogoča razvoj novih rešitev tudi za vertikalo industrije. Zanesljiv, hiter in odziven brezžični prenos podatkov med napravami bo pomagal industriji, da bo ostala prilagodljiva in konkurenčna. Obenem pa že v sami zasnovi omogoča kibernetsko varnost.«

Razvojno-testno omrežje 5G pa bo Telekom skupaj s podjetjema Luka Koper in Internet institut vzpostavil tudi v koprskem pristanišču. Tamkaj bodo testirali rešitve za optimizacijo procesov, večjo učinkovitost in zmanjševanje vplivov na okolje na konkretnih primerih uporabe pri upravljanju transportne logistike. Pri tem bodo uporabljali različna tipala, avtomatizacijo, analitiko in sisteme upravljanja prometa. Vse to bo del evropskega projekta 5G-LOGINNOV, ki je vreden osem milijonov evrov in pri katerem sodeluje 15 partnerjev. Tako bodo podobne stvari kot v Luki Koper počeli še v hamburškem in pirejskem pristanišču. Projekt bo trajal tri leta, predvidoma do septembra 2023.

Še tretji aktualen Telekom projekt pa teče skupaj s partnerjema Enerkon in 2GG – DS Meritve za Komunalno podjetje Velenje. Slednje kot prvo preizkuša rešitev, ki komunalnim podjetjem v Sloveniji omogoča digitalizacijo ter poenostavljeno centralno upravljanje števcev in samodejno odčitavanje porabe. Rešitev je po besedah Telekoma prilagodljiva za različne tipe energetskih virov, kot so topla voda, ogrevanje in plin. Za zdaj ne temelji na 5G, temveč na ozkopasovnem omrežju NB-IoT, ki je del omrežja LTE. Vendar pa je princip podoben in sčasoma, ko bodo zahteve tovrstnih uporabnikov postale večje in bo vključenih vse več in več naprav, bo komunikacija za vse to verjetno prešla na 5G.

Naslovna fotografija: Deposit Photos

The post Kolesje 5G se bo še v Sloveniji počasi zavrtelo appeared first on Tehnozvezdje.

Za razliko od A1 z eno samo ima Telemach postavljeni dve bazni postaji za (trimesečno) testiranje 5G, eno v centru Ljubljane, drugo na območju BTC-ja, vendar malo stran od tiste konkurentove. Prav tako pa preizkus poteka za frekvenčnem pasu 3,5 GHz, v katerem je operater od Agencije za komunikacijska omrežja in storitve dobil sto megaherčni pas. Ali bo po izteku tega testnega obdobja, kar bo menda kmalu, zaprosil za podaljšanje, predstavniki operaterja niso povedali. Oprema je tu Huaweijeva, saj je kitajsko podjetje tudi pri omrežju LTE (4G) glavni dobavitelj Telemacha. Pri A1 je to Nokia, pri Telekomu pa Ericsson.

Hitrosti testi s telefonom Huawei Mate 20 X, ta je še vedno eden redkih dosegljivih na tem koncu sveta, a to se utegne kmalu bistveno spremeniti, so se gibali nekje med 900 in 960 Mb/s v smeri proti uporabniku in okrog 40 Mb/s v obratni smeri, ki so jo (znova) načrtno nekoliko zanemarili. To je že standardna taktika tega operaterja. Če ne bi (rahlo) deževalo, bi hitrost prenosa podatkov utegnila preseči gigabit na sekundo, največ, kar so izmerili na tem konkretnem telefonu pa je 1,330 Gb/s. Seveda so to številke, ki jih je mogoče dosegati, če si edini uporabnik na konkretni bazni postaji. Vendar je vsaj teoretično mogoče priti do tja, medtem ko na 4G+ naročniki pri katerem koli slovenskem operaterju ne moremo čez 300 MB/s, v nekaterih ponudbah pa je hitrostna omejitev postavljena še nižje od tega, kar omrežje omogoča. Verjetno bo podobno pri 5G, morda pa se bo dalo tudi doplačati za »polno« hitrost. Dostopni čas, ki naj bi bil poleg višje hitrosti druga velika pridobitev nove tehnologije, je bil pri nekaterih testih dejansko zelo kratek, 7 ali 8 ms, pri drugih pa tudi okrog 50 ms. Vendar je tu vsaj pokazal potencial, kajti preizkus A1 ga še ni.

Trenutno še nihče zares ne potrebuje takih hitrosti na telefonu, vendar v Telemachu pravijo »Nikoli ne reci nikoli.« Ne tako dolgo nazaj smo se pogovarjali o tem, da bi morali vsi imeti vsaj 30 Mb/s v fiksnih omrežjih, danes pa je priporočljiva hitrost raje sto megabitov ali več. Vseeno pa ne pričakujejo, da bi bil v Sloveniji sploh potreben 5G na visokih frekvencah, na t. i. milimetrskih valovih (nad 10 GHz), saj ni take gostote prebivalstva ali ljudi na javnih mestih. Povsem verjetno je, da se bo večina dogajala na frekvencah do 6 GHz, najbrž bo pas, na katerem operaterji testirajo to tehnologijo, eden glavnih. Poleg že obstoječih za LTE in 3G, in še nizkega, 700 MHz, kjer je bila nekoč analogna televizija. Ta bo v uporabi, ko ga Akos razdeli, na podeželju, za pokrivanje na čim daljše razdalje. Kakopak pa bodo tam hitrosti bistveno nižje, a verjetno še vedno zadostne za nadomestek fiksnih povezav.

The post Telemachov testni 5G pleše okrog gigabitnih hitrosti appeared first on Tehnozvezdje.

Kako se bo vse skupaj razvijalo in ali bo tam nekje v letih 2020 do 2022 na zaslonih naših naprav dejansko že pisalo 5G, bomo šele videli. Skoraj zagotovo pa bodo operaterji še letos začeli testirati to tehnologijo. Verjetno tudi v Sloveniji, ker jim je regulator, Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (Akos), ponudil na voljo skoraj 360 MHz frekvenčnega spektra v pasu med 3400 in 3800 MHz. To so frekvence, ki so bile namenjene za propadle projekte brezžičnega širokopasovnega dostopa do interneta, kot je bil WiMax. Agencija poleg operaterjev poziva še vse druge, ki v 5G vidijo kakršno koli priložnosti,  naj svoje projekte prijavijo za testiranja in najdejo partnerje v drugih državah, da bodo lahko za preizkuse in razvoj pridobili evropski denar. V Akosu obljubljajo pomoč pri navezovanju stikov v tujini. Kot pravijo v agenciji, med operaterji obstaja interes za preizkušanje nove tehnologije, vsaj eden se je glede tega že napovedal na sestanek. Operaterji bi sicer lahko 5G testirali tudi na obstoječih frekvencah, ker so odločbe za njihovo uporabo tehnološko nevtralne, vendar jih imajo večinoma polno zasedene z vsemi tremi omenjenimi generacijami mobilne telefonije, ki še vedno sobivajo v zraku.

Naslednja generacija mobilne telefonije prinaša precej prednosti. Vsaj v tehnološki teoriji. Med drugim nekajkrat višje hitrosti prenosa podatkov, bistveno nižje dostopne čase in manjšo porabo energije. Zato naj bi, ko bodo omrežja dejansko delovala, mnoge infrastrukturne in druge naprave (za t. i. pametna mesta, zdravstvo, v avtomobilih, itd) prešle na povezovanje v 5G. Prednost naj bi bila tudi v tem, da bo mogoče omrežje razdeliti na več vzporednih delov in določene »rezine« nameniti za kritično infrastrukturo. Industrija si seveda od nove tehnologije obeta novo rast prihodkov, ki v zadnjem času, ko so operaterji, dokaj zadovoljni s svojimi omrežji LTE, nekoliko zmanjšali investicije. Uporabniki pa bi lahko dobili res hiter brezžični internet. Vendar predvsem v mestih, saj signal na omenjenih frekvenčnih pasovih, ki omogočajo dovolj velike kapacitete za hiter prenos podatkov, ne seže prav daleč. Tako nazadnje na žalost vedno pridemo do tega, da je v mestih možnosti za hitro povezavo v internet na pretek, na podeželju, še posebej v bolj hribovitem, pa malo ali skoraj nič.

The post Mogoče kmalu testiranja 5G, ki pa resno prihaja v naslednjem desetletju appeared first on Tehnozvezdje.