teorije zarote Archives - Tehnozvezdje

Naj teme in članki na Tehnozvezdju v letu 2020

Matjaž Ropret — Thu, 31 Dec 2020 05:14:00 +0000

Leto 2020 se dokončno izteka, zato še zadnji pogled nazaj, preden objavimo še kakšne želje, pričakovanja in napovedi za prihajajoče, vsi seveda upamo, lažje in bolj prijazno 2021.

Že pred dnevi smo pogledali naj telefone in nato še opravili še celovito tehnološko inventuro. Kdor enega ali drugega videa še ni pogledal, ga seveda vabim, da to stori, in se mimogrede še naroči na naš kanal na Youtubu, kajti z Marjanom nameravava nadaljevati vsaj z letošnjim tempom snemanja. Navsezadnje sva si jeseni uredila vsak svoj priložnostni studio, zato je ustvarjanje materiala tudi nekoliko lažje in seveda bolj kakovostno.

Tokrat je čas še za deseterico najbolj branih tem in znotraj njih tudi najbolj obiskanih člankov, ki smo jih letos objavili. Lestvica najbolj branih člankov v tako nenavadnem letu ne bi bila najbolj natančna, tematike, ki so vas najbolj pritegnile, pa se je dalo kar dobro izluščiti. Pojdimo od desetega proti prvemu mestu.

10. Avtomobilski testi

Veliko jih letos ni bilo, tudi predstavitev ne, ker okoliščine temu niso bile najbolj naklonjene. Toda skoraj vsi avti, ki smo jih uspeli testirati, so vas zelo zanimali. O enem ali dveh boste lahko še brali kmalu, malo z zamudo, a tako se pač zgodi ob obilici dogajanja in testnih naprav. Vsekakor pa upamo, da se bomo v novem letu vozili več, tudi na elektriko. Najbolj brani pa so bili:

9. Novi Applovi izdelki, še posebej iPhone

Nekoč je bil iPhone vrhunska vaba za pridobivanje klikov. Zdaj ni več, vendar pa še vedno marsikoga zanima, kako dobri so novi modeli, in seveda smo se potrudili odgovoriti na taka vprašanja.

8. 5G nasploh in pri Telekomu Slovenije

Najbrž najbolj razvpita kratica tega leta, zelo čudno bi bilo, če se ne bi uvrstila med deset najbolj branih tem.

7. Samsungovi telefoni

Tudi Samsung ni več tako pogost iskalni pojem, kot je bil še pred kakšnim letom, vseeno pa so njegovi telefoni pomembni in množični. Pa tudi precejšnje število smo jih testirali in navsezadnje se je dvema uspelo uvrstiti v video o naj telefonih leta.

6. Športne ure

Malce, a niti ne tako zelo presenetljivo je, da vas pri urah bolj zanima športni kot pametni vidik. Sta se pa kategoriji že tako združili v eno, da ju je že skoraj nemogoče ločiti.

5. Telefoni Realme in Xiaomi

Velika konkurenta sem združil v eno kategorijo, kajti drugi ima boljše številke, če gledam samo teste. Toda pred vsemi je video, v katerem sem predstavil prva telefona Realme, ki smo ju testirali, in povedal nekaj več o tej znamki, kajti takrat je šele zares vstopila na slovenski trg.

4. Novosti pri televizijskih programih in naročninah

Kadarkoli operaterji in drugi ponudniki vsebin kaj spremenijo, dodajo, odvzamejo, ponudijo novega, je to pomembna novica. Še vedno marsikdo ne more čez dejstvo, da mu v shemo nagnetejo več kot 200 programov, namesto, da bi jih izbral 20, ampak tega tokrat (in še nekaj časa) ne bomo spremenili.

3. Televizorji

Kaj so vsebine brez dobrega zaslona? Skoraj tako kot telefoni vas zanimajo televizorji. Še posebej, če kdaj napišemo kakšen malce provokativen prispevek, kot je bil Marjanov. Tretji najbolj klikan od vseh, objavljenih v 2020.

2. Razbijanje trapastih teorij

S tistimi, ki gonijo svojo in ne poslušajo nobenega argumenta, se je težko boriti. Vseeno pa se občasno prileže spisati kaj o tem, kako neumno so njihove teorije. Eden od teh člankov, povod zanj je bila znana in povsem nesmiselna povezava med ustanoviteljem Microsofta in pojavom novega koronavirusa, se je uvrstil na drugo mesto najbolj branih.

1. Huawei brez Googla

V pomladnih mesecih je povsem dominirala mogoče najbolj depresivna tema tega leta, ki se vleče že od maja 2019. Toda s prihodom nove generacije telefonov je Huawei brez Googlovega Androida postal realnost in glede na priljubljenost, ki si jo je izgradila ta znamka, je bila to zelo boleča točka za marsikoga, veliko pa vas je tudi iskalo odgovore, kaj se s Huaweijevim Androidom da in česa ne. Od tu izvira tudi najbolj bran letošnji članek.

Med prvo deseterico se denimo niso prebile teme, kot so delo in šolanje od doma, netelevizijske operaterske aktivnosti, sodobni plačilni načini, testi dronov, nova generacija igralnih konzol in še kakšna, a so bile blizu. Vsekakor pa je bilo pestro in raznoliko, kljub temu, da smo bili pretežno doma. Kar bo najbrž trajalo še nekaj mesecev, a vseeno pričakujem, da bo 2021 drugačno.

Veliko veselja, zdravja in uporabne tehnologije, seveda tudi ob vsebinah Tehnozvezdja!

The post Naj teme in članki na Tehnozvezdju v letu 2020 appeared first on Tehnozvezdje.

Ne se bati zvitih vrvi, saj ne grizejo!

Marjan Kodelja — Mon, 27 Jul 2020 04:40:00 +0000

Fiziki vsako razširjanje valovanja ali delcev skozi medij imenujejo sevanje. Beseda ima v ljudski konotaciji velik negativni predznak zaradi povezovanja z res nevarnim radioaktivnim sevanjem. A kot ni strupena večina gob, tudi večina sevanja ni!

Radijska komunikacija potrebuje prostor za prenos podatkov in v tem najdete razlog, zakaj dodajajo nove frekvence. Primerjamo jih lahko s cestami, na katerih število vozil, ki v določenem času prispe na cilj, predstavlja zmogljivost omrežja. Po ozki cesti jih prispe manj, kot široki, ki dopušča večje hitrosti, medtem ko so ceste z več pasovi glede tega še boljše. Da o širokih avtocestah ne govorim. Omrežje 5G bo slonelo na kakovostnih regionalnih cestah, le kjer bo potrebno, bodo na voljo široke, a kratke avtoceste. Oziroma povedano radijsko. Večina omrežja bo delovala s frekvencami pod 6 GHz, manjši del pa zaradi omejenega dosega na višjih.

V tem grmu leži razlog, zakaj omrežje pete generacija predvideva razširjeni spekter elektromagnetnega valovanja. V začetku bo večina držav uporabila frekvence na območju med 3,3 in 3,8 Ghz ali druge, ki so na voljo pod mejo 6 Ghz. Enake, kot jih uporabljajo obstoječa omrežja mobilne telefonije in brezžična omrežja Wi-Fi. Prav tako bodo operaterji uporabili tudi frekvence, ki se bodo sprostile nekoč v prihodnosti z ukinitvijo starejših tehnologij (2G ali 3G). Poleg teh pa tehnologija 5G dovoljujejo tudi uporabo višjih frekvenc, največ govora je v milimetrskem območju med 26 in 28 GHz. Omogočile bodo pomembno povečanje kapacitet v primerjavi z nižjimi frekvencami, to pa pomeni več sočasnih uporabnikov in višje hitrosti prenosa podatkov. Njihova slaba stran pa je občutno manjši domet, zato bodo operaterji »grozde« baznih postaj višjih frekvenc postavili, kjer se bo zanje izkazala potreba. Na papirju so v prihodnosti mogoče tudi izrabe frekvenčnega območja okoli 86 GHz.

Na sliki je razvidno, da so vse zamišljene frekvence pravzaprav že zdaj uporabljene. Na spodnjem delu najdete mobilna in brezžična omrežja, na zgornjem, ki nekatere najbolj skrbi, pa med drugim delujejo usmerjene mikrovalovne povezave in komunikacijske povezave s sateliti. Ne mislim se spuščati v polemiko o varnosti ali nevarnosti elektromagnetnega valovanja.

Fizika je neizprosna in se ji ne da ugovarjati z alternativnim razumevanjem naravnih zakonov. Iz slike pa lahko razberete, da 5G na nižjih frekvencah ne more biti nič bolj nevaren od obstoječih mobilnih omrežij, za katere se lahko strinjamo, da nam pomenijo preveč, da bi jih hoteli ugasniti. Višje frekvence za enkrat še niso v uporabi, tehnologija jih dovoli, ali bodo kdaj v uporabi, pa bomo videli. Še vedno pa gre za radijske valove, za katere fizika pravi, da so neionizirajoče valovanje s premalo energije, da bi lahko prekinjalo kemijske vezi ali kvarilo verigo DNA. Morebitne škodljive vplive segrevanja tkiv, ki ga lahko povzroči vsako elektromagnetno valovanje, tudi najnižje frekvence, pa preprečujejo pravila o najvišjih dovoljenih močeh, s katerimi lahko oddajo oddajniki.

Naslovna fotografija: Deposit Photos

The post Ne se bati zvitih vrvi, saj ne grizejo! appeared first on Tehnozvezdje.

Pohlep in nadzor ljudi nimata nič skupnega s 5G!

Marjan Kodelja — Fri, 17 Jul 2020 04:58:00 +0000

Ta dva razloga največkrat slišimo iz ust nasprotnikov tehnologije 5G, zato se splača pogledati, ali držita.

Če bi rekel, da pohlepa ni, bi se globoko motil, saj je ta negativna lastnost človeka žal vse bolj prisotna v človeški družbi. Morda so pohlepni tudi nekateri vključeni v razvoj in v izgradnjo omrežja pete generacije (5G), vendar pavšalna trditev, da jih uvajajo le zaradi tega, ne zdrži argumentirane presoje. Kot prvo pohlep ni enako dobičku, vsaj v teoriji ne. Dobiček je bistveni del kapitalizma in je prevladal nad vsemi drugimi ekonomskimi kazalniki. Pa če si to priznate ali ne. Imeli smo sistem, kjer je bil drugotnega pomena, pa smo ga pred tridesetimi leti plebiscitarno zavrnili. Delo je bilo pravica, podjetja pa krize s ciljem doseganja načrtovanega dobička niso reševala z zniževanjem stroškov in odpuščanjem ljudi. Vendar se ni izšlo, zato nima smisla jokati za časi, ki jih ni več.

Težko bi govorili o pohlepu, ko smo uporabniki imeli največ koristi

Omenil pa sem jih, ker se je približno takrat v Sloveniji in na Hrvaškem, ko sta bili še obe v republiki Jugoslaviji, začelo obdobje mobilne telefonije. Republiški podjetji PTT sta zgradili analogno mobilno omrežje (NMT oziroma 1G). Mesečna naročnina je bila tako visoka, da so si jo lahko privoščili kvečjemu v državnih podjetjih in lastniki zasebnih, ki so bila takrat že dovoljena. Če ne bi bilo razvoja, bi tako tudi ostalo. Analogni mobilni telefoni so sicer postajali vse manjši, s tem pa tudi vse bolj mobilni, naročnikov je bilo dovolj, cene pa tako visoke, da bi lahko operater še dolgo udobno posloval. Manj naročnikov je pomenilo manj delov in stroškov, struktura pa, da niso spraševali o ceni storitve. Potem pa je prišlo do preskoka, ki je po mojem mnenju edini pomenil revolucijo mobilne telefonije. Omrežja druge generacije (GSM, 2G) so omogočila mobilno telefonijo vsem. Cene telefonov in naročnin so bile še vedno visoke, vendar nižje kot v omrežju NMT, poleg tega pa je postopno sproščanje trga omogočilo nastanek več operaterjev, s tem pa tržno tekmo med njimi. Kmalu smo tudi v tem omrežju dobili možnost prenosa podatkov, vendar je bil pred vrati že nadgradnja. To pot na omrežje tretje generacije (UMTS, 3G). Ta so delovala tudi na višjih frekvencah, zato so omrežja lahko sočasno zadostila potrebam več uporabnikov, hitrosti prenosa podatkov pa so tudi zaradi tega postopoma narasle. Svoje je naredil boj med operaterji in cene mobilnih storitev so tisti čas najbolj drastično padle. Svoj mobilni telefon dobilo vse več ljudi, dokler penetracija ni presegla sto odstotkov.

Iz takratne perspektive so bila omrežja 3G več kot dovolj, vendar so jih operaterji vseeno nadgradili na četrto generacijo (LTE, 4G). Tokrat absolutne cene mobilnih storitev niso padle, je pa prišlo do relativnega zmanjšanja stroška prenosa podatkov. Narasle so namreč v pakete vključene podatkovne količine, kar pomeni, da se je znižala cena za megabajt prenesenih. Povečale so se tudi hitrosti prenosa podatkov, s tem pa so postale uporabne podatkovne zahtevne storitve, katerih delovanje je v omrežjih 3G oteženo. Adekvatno smo tudi tokrat pridobili. Čemu bi torej pričakovali, da bo z omrežji 5G kakorkoli drugače? Govoriti, da gre le za pohlep podjetji, ki nudijo infrastrukturno opremo, in za pohlep operaterjev, stoji na trhlih nogah. Sledijo pa dobičku in rasti le tega. A kot sem dejal. Dobiček je del kapitalistične ureditve sveta.

Nadzor je neodvisen od tehnologije

Druga teza pa pravi, to pot bom zanemaril pandemijo in čipiranje ljudi, da gre pri gradnji omrežji 5G izključno za nadzor sodobnih patricijev nad plebejci, plemiči nad tlačani. Družbeni odnosi in razkorak med bogatimi in revnimi gredo res v smeri nadvlade bogatih nad revnimi, a 5G ima pri tem ravno toliko, kot če bi prepovedali nož, ker z njim lahko tudi ubijate. Omrežje 5G je seveda mogoče zlorabiti tudi za pretiran nadzor, a na enak način je mogoče uporabiti tudi starejše komunikacijske tehnologije. Nikakor pa ne moremo trditi, da nadzor do zdaj ni bil mogoč, potem pa bo ali da ga bo preprostejše izvajati. Tudi to nima veze z resničnostjo.

Prav tako nima večje zveze, kdo bo dobavljal opremo, kajti vohuni čisto vsaka država, ki si to lahko privošči. Američani ustavljajo razvoj kitajskih ponudnikov infrastrukturne opreme, ker se bojijo, da bi vohunili za njimi, a tudi zato, ker vedo, da oni preko kitajske opreme ne bodo mogli. Ne pomeni, da eni ali drugi ves časi vohljajo za nami, prej za možnost, da to storijo, če se pojavi potreba. Tokrat je res, da bo 5G omogočil nadzor, vendar ne način, kot si ga zamišljajo nasprotniki te tehnologije.

Nadgradnja na omrežje pete generacije bo postopna in še dolgo ne bomo imeli popolnoma nadgrajenega omrežja, še posebej daleč proč je izraba milimetrskega frekvenčnega območja, ki se ga nekateri bojijo. Nič nimam proti postavljanju vprašanj, sem pa proti odklanjanju tehnologije kar tako, ker je nekdo rekel, da je nevarna, dokazov pa kajpada nima.

Naslovna fotografija: Deposit Photos

The post Pohlep in nadzor ljudi nimata nič skupnega s 5G! appeared first on Tehnozvezdje.

Če bi jih poslušali, bi še vedno živeli v kolibah

Marjan Kodelja — Tue, 16 Jun 2020 04:23:00 +0000

Ko gre za napredek, se vedno najdejo posamezniki, ki mu iz tega ali onega razloga nasprotujejo z argumentom, da obstoječa tehnologija zadošča. Najhuje pa je, ko nasprotujejo nečemu, ki je le izboljšava obstoječega, kot gre v primeru mobilnih omrežij pete generacije 5G.

Če bi bilo res, kar pravijo, namreč da obstoječe tehnologije zadoščajo, kako to, da nismo ostali pri mobilni telefoniji prve generacije. Čemu mobilni, pa saj so zadoščali fiksni telefoni po gospodinjstvih. Zakaj smo rinili v drugo, nato tretje in četrto, zdaj pa v peto generacijo, kajti ob prehodih nanje smo vedno razmišljali, da obstoječe zadošča. Podatke smo znali prenašati že v omrežjih druge generacije. Še več, takratni direktor Simobila je, ker ni hotel plačati previsoke cene koncesije za omrežje 3G, trdil, da mu je primerljiv prenos podatkov s tehniko Edge v omrežju druge generacije. Odkrito rečeno, ko je Mobitel postavil prve bazne postaje 3G, je do neke mere to celo držalo. S teoretično hitrostjo 473 kb/s, s tipično okoli 135 kb/s pa malo manj.

A vseeno je takratni mobilnik brez težav odprl vsako spletno stran, ki smo jo vpisali v mobilni brskalnik. Poskušajte jo danes odpreti s prenosom podatkov v omrežju druge generacije, ki je še vedno na redkih predelih edina možna. Oziroma ne poskušajte, saj vam ne bo uspelo. Niti spletne strani ni več mogoče odpreti, kaj šele kaj drugega. Ko na zaslonu vidim, da je Edge edina možnost, je zame pametni telefon uporaben le še za klice in kratka sporočila SMS. Kaj se je spremenilo? Spletne strani seveda! Več je fotografij, te so boljše kakovosti in čeprav tega ne vidimo na prvi pogled, so razlog, da strani ni mogoče odpreti. Spremenile pa so se, ko so postale na voljo višje hitrosti in šele takrat. Vsaj v tem primeru je bilo najprej jajce, nato kura. Brez višjih hitrosti prenosa podatkov v mobilnih omrežjih bi bile strani še vedno take, kot so bile pred dvajsetimi leti!

Podobno je bilo tudi pri prehodu na omrežje četrte generacije 4G. Najprej smo se čudili hitrostim in ocenjevali, da jih ne potrebujemo, saj je nadgradnja omrežji tretje (3G) dala več kot solidne. Potem pa se je pojavila spletna televizija in nekoliko kasneje storitve pretočnih filmov in serij. Pametni telefoni in tablični računalniki so pridobili boljše zaslone, zato smo zahtevali višje hitrosti prenosa, da je bila slika boljša. Naenkrat smo začeli vihati nosove, če je telefon preklopil na omrežje 3G. Enako velja tudi za 5G. Višje ter predvsem stabilnejše hitrosti in krajše čase zakasnitve bodo lahko v celoti izkoristile šele prihodnje storitve, teh pa ne bo, če ne bomo najprej zgradili omrežja. Zakaj smo zgradili avtocesto do morja, saj smo do Portoroža lahko prišli tudi po regionalni?

Če ni generacij, ni nasprotovanja?

Delno je za nasprotovanje omrežjem 5G krivo pretirano poudarjanje novih generacij nečesa, kar je v interesu predvsem izdelovalcem opreme. Pričakovali so, da bodo s poudarjanjem »nove tehnologije« dosegli podoben interes pri uporabnikih, kot so ga med prehodom na 3G in nato tudi na 4G. Zanimivo tedaj ni bilo nobenega nasprotovanja in teorije zarot. Ne ena ne druga tehnologija nas nista pokorili, nista širili virusov, zmanjševali imunosti organizma in bili grožnja zdravju. Tudi zdaj nasprotniki ne zahtevajo moratorija tudi na te, čeprav bi jih zaradi argumentov, ki jih zagovarjajo, morali. Če bi seveda držali vodo in bili resnični. Izdelovalci so hoteli, da bi od operaterjev zahtevali čim hitrejšo vpeljavo. Ne želijo si namreč, da bi razmišljali brez čustev po ekonomski logiki in se za nadgradnje odločali, ko bi bile nujno potrebne.

Nobenega dvoma sicer ni, da bodo omrežja 5G prej ali slej nujna, spremenljivka je le hitrost vpeljave. Lahko bi bilo tudi drugače. Od vpeljave digitalne mobilne tehnologije (GSM oziroma 2G) bi operaterji postopoma nadgrajevali funkcionalnosti in hitrosti prenosa v omrežju brez generacijskih oznak, državo pa občasno zaprosil za dodelitev novih frekvenc, ko bi bile obstoječe zapolnjene. Dobili bi hitrosti na ravni gigabitov na sekundo skoraj brez zakasnitvenih časov v mobilnem omrežju. Pika. Nihče se ne bi pretirano razburjal. Mar ne? Dalo bi se tudi tako, zagotovo pa zdaj še ne bi imeli ekvivalenta omrežju 5G, ker bi bila razvoj in vpeljava počasnejša. Kar pa tudi ne bi bila pretirano velika katastrofa.

Širjenje strahu zaradi lastnih interesov?

Bolj kot marketing in obešanje prednosti nečesa na (pre)velik zvon bi moralo veljati, da tehnologijo ocenjujemo glede na prednosti, ki nam jih prinese. Strašenje ljudi pred njo pa je le druga stran kovanca, enako pretiranemu poveličevanju njenega pomena. Na vsako novo tehnologijo bi morali gledati s pravo mero zdravega razuma, nikakor pa ne s strahom. Še enkrat bom ponovil, da je omrežje 5G ravno toliko škodljivo kot so škodljiva obstoječa ter da ni nobenih dokazov o škodljivosti elektromagnetnih valov pametnih telefonov in baznih postaj omrežij. Narejene so bile študije, ki dokazujejo varnost obstoječih tehnologij, zato ni nobene potrebe po takšni, ki bi dokazala absolutno varnost omrežja 5G. Ker je nemogoče, kot bi bilo nemogoče narediti študijo, ki bi dokazala popolno varnost kopanja v slani morski vodi. Pri vsaki stvari v vesolju namreč obstaja zanemarljivo majhna možnost nasprotnega. Poglejmo vse skupaj malo drugače. Če bi blizu vas eksplodirala atomska bomba, imate absurdno majhno možnost preživetja, a ta obstaja. Čeprav je reda velikosti, kaj pa vem, ena proti 10 na ogromno. Ne moremo pa na osnovi tega trditi, da je atomska bomba varna. To namreč trdijo nasprotniki omrežji 5G, ko pridigajo svoje »prepričanje« o tem, da strelja z mitraljezom po kvantnem vakuumu.

Veljalo pa bi tudi malo načelnosti. Ukinimo najprej vse, kar oddaja elektromagnetne valove, če je res, da lahko povzročijo raka. Torej vse, kar poganja električna energija. Ne bomo več potrebovali elektrarn, zato zrušimo še te, okolje nam bo hvaležno. Nato ukinimo vsa vozila zaradi izpušnih plinov, prepovejmo cepljenje, saj je tako ali tako škodljivo. Ker jih ne bomo več potrebovali, zaprimo še bolnišnice, kajti zanašali se bomo samo še na novodobne vrače in šamane. Da bo mera polna, naj se preživeli preselijo v jame. Nekaj je očitno. Narava nam bo še kako hvaležna, čeprav od nobenega teoretika zarot še nisem slišal kritike pretiranega izkoriščanja okolja. Pravzaprav trdijo ravno nasprotno, da je globalno segrevanje laž. Čemu bi verjeli znanstvenikom, ko pa so podkupljeni enkrat s strani kapitala, drugič okoljevarstvenih organizacij, tretjič pa nekoga tretjega. To je namreč končni argument teoretikov zarot, ko jim zmanjka bolj prepričljivih.

Naslovna fotografija: Doposit Photo

The post Če bi jih poslušali, bi še vedno živeli v kolibah appeared first on Tehnozvezdje.

Življenje kot v filmu: Fahrenheit 451

Marjan Kodelja — Wed, 27 May 2020 04:38:00 +0000

Znanstvenofantastični filmi kažejo možno prihodnost človeštva, utopična diktatura ene zveličane resnice pa je intimna želja marsikaterega (pre)glasnega zagovornika svobode govora.

Svet se ne vrti v pravi smeri, saj je notorično zagovarjanje svobode govora začelo prestopati meje zdravega razuma in posegati v pravice ljudi. Hočejo nam dopovedati, da ni ene same resnice, temveč je odvisna ne samo od perspektive in glasnega zagovarjanja, temveč tudi od vzvišenosti, občutka nadmoči in poniževanja nasprotnih stališč oziroma argumentov, ki jih ne razumeš. Nekateri bi nas preprosto radi prepričali, da je življenje podrejeno kvantni superpoziciji, sočasnemu obstoju dveh enako verjetnih stanj. Vprašanje pa je, katero je pravilno ali pač ne. Vozim se po cesti in na križišču zavijem na levo, kar ni samo moja, temveč absolutna resnica. Vendar nekdo začne prepričevati, da sem pravzaprav zavil v desno. Če je dovolj prepričljiv, ima veliko enako glasnih podpornikov, bo večina kmalu verjela njegovi različici resničnosti.

V zgodovini so oblastniki vedeli, da je neukega podložnika najlažje voditi. Bodisi je nepismen in zato neizobražen ali pa zaslepljen z eno zveličavno resnico, da je do vsega drugačnega ne zgolj ravnodušen, temveč sovražno nastrojen. Postapokaliptično življenje v filmu Fahrenheit 451 je nadzorovano. Dovoljeno je eno samo informacijsko omrežje, kajpada s pravoverno vsebino, knjige, razen Biblije, Svetilnika in Moby Dicka pa so prepovedane in jih posebni oddelki gasilcev zažigajo na licu mesta. Napačna literatura je hudičeva zalega, zaradi nje so ljudje nesrečni, zbolijo za duševnimi boleznimi, branje pa vodi do nasprotujočih si mnenj. Če je prihodnost lahko odsev preteklosti, iz katere se nismo ničesar naučili, potem se zlahka ponovi. Knjige so kurili, ker jih je skrbelo za podanike. Je res dosti drugačno modrovanje, katera kultura je prava in da je trg tisti, ki odloča, kaj bo preživelo in kaj ne? Zgodovina ima dogovor tudi na to. Pa ga vidimo? Umetniki, ki so jih sodobniki zaničevali, so danes cenjeni, medtem pa je zgodovina pozabila na večino tistih, ki so jih takrat kovali v zvezde.

Žal vse pogosteje pozabljamo, da življenje ni črno-belo, temveč ima neskončno odtenkov sivine. Avtoritarni oblastniki v demokratičnem svetu, v diktaturah pa sploh, izkrivljajo resnico in jo kažejo v svoji luči, ki velikokrat ni resnična, včasih pa celo v nasprotju s fizikalnimi zakoni. Trump bi rad ustanovil odbor, ki bo bdel, da bodo družbena omrežja na enak način obravnavala republikance, saj je prepričan, da ni tako in da so demokrati prikazani v lepši luči. Skregano z zdravo pametjo, saj govorimo o družbenih omrežjih oziroma kot bi ustanavljali odbore, ker je več otrok pred blokom levičarjev, kot desničarjev. Dosti drugače ni niti drugje, tudi pri nas ne, ko ena stran drugo prikazujejo kot utelešenje čistega zla. Od obkladanja z nazivom izrojenih levičarjev, kar postanejo vsi, ki se ne strinjajo popolnoma z njimi, ne glede na njihov resnični nazor, pa do dehumanizacije dela prebivalstva je žal le korak. Družbena omrežja pa so tako ali tako postala poligon za obračunavanje z nasprotniki. »Boga ni, vse je dovoljeno«, kot veleva znamenita misel Dostojevskega.

V tej luči je treba ocenjevati tudi rastoče nasprotovanje zaradi nasprotovanja in priljubljenosti teorij zarot. »Zakaj bi se učil biologije, zgodovine, fizike …, če pa znanja nikdar ne bom potreboval v življenju?« Da zate Zemlja ne bo ravna, omrežja 5G ne avtocesta za koronavirus ali cepljenje nikakor ne način nadzora nad ljudmi. Ampak to že presega misel iz začetka o neukem podložniku. Zato gre v filmu Fahrenheit 451 in zato kurijo knjige. Se tudi nam lahko pripeti kaj takšnega? Nikdar ne reci nikoli. V Severni Koreji nekaj podobnega že imajo, Kitajci in Iranci na veliko cenzurirajo internet in skoraj vse informacijske vire, Rusi bi tudi radi zgradili svoj splet, v demokratičnih državah pa vzpon avtoritarnih voditeljev vodi v svet ene prave resnice in nešteto zaničevanih. Še sreča, da govorim le o filmu!

The post Življenje kot v filmu: Fahrenheit 451 appeared first on Tehnozvezdje.

Strah pred tehnologijami je normalen, težave povzroča obsedenost!

Marjan Kodelja — Fri, 01 May 2020 04:37:00 +0000

Egipčanski bog Tot je kralju Thamusu izročil dar pisanja. Namesto pričakovane hvaležnosti mu je ta očital, da bo pisanje oslabilo spomin njegovim podanikom!

Zgodbo je že davno tega zapisal starogrški filozof Platon, velja pa za enega prvih primerov reakcionarnega odnosa do tehnologij. Verjetno pa še zdaleč ni bil prvi. Živo si lahko predstavljate človeka pred ravnokar izumljenim kolesom in pred njim množico s transparenti, »nočemo kolesa«, »kolo bo spremenilo tradicionalno življenje«, »kolo škoduje ljudem in okolju«. Bi jih imeli, če bi znali pisati, tako pa so marsikaterega izumitelja v človeški zgodovini raje s kolom po glavi.

Tehnofobija je strah pred novimi tehnologijami, na katerega je malokdo imun. Ko primemo napravo, ki je ne poznamo, ki je še nikdar nismo videli, začutimo po telesu mravljince. Navdušenja in strahu, da je ne bomo znali uporabiti, da bo presegla naše sposobnosti. Tudi to je fobija, a ni moteča. Razen če prestopi meje racionalnega, poseže v polje iracionalnosti, šamanstva in »kvazi« znanosti ter preraste v masovno histerijo. Ko so izumili avtomobile, so bili protesti in nasprotovanje, ne samo kočijažev in lastnikov konj, tudi običajnih ljudi. Bali so se, strah je prerasel vse okvirje normalnosti, zato so morali vpeljati pravilo. Motorizirana kočija je lahko po javni cesti peljala le, če je pred njo tekel tekač z rdečo zastavo v roki. Nekaj časa je to veljalo, potem pa so ljudje avtomobile sprejeli, jih vzeli za svoje ter diametralno spremili mnenje. Danes vemo in ničkolikokrat so dokazali, da izpuhi motorjev na notranje izgorevanje zelo škodujejo ljudem in okolju, vendar ni stranke, gibanja, Facebookovih skupin ali posameznikov, ki bi goreče zahtevali prepoved avtomobilov in zaprtje vseh cest. Ko gre za elektromagnetna valovanja, pa nekateri izgubljajo glave, brez dokazov o škodljivosti! Začnejo se dreti, groziti in trditi cel kup stvari, ki preprosto ne držijo!

Tehnologija ne more biti kriva za nadzor, krivi pa so voditelji, ki izrabljajo njene lastnosti za nadzor ljudi, kar se lepo vidi v načinih, kako nameravajo slediti stikom in morebitnim okuženim pod pretvezo omejevanja širjenja virusa.

Nasprotovanja do tehnologij so povezana s strahom pred izgubo služb ali človečnosti, vpliva na zdravje ali preprosto nerazumevanja. Ko smo ugotovili, da nam avto življenje spremeni na bolje, smo ga sprejeli skoraj brez omejitev. Podobno je bilo s telegrafom, z izmenično elektriko in še z marsičim v človeški zgodovini. Strah pred tehnologijo je manjši, če večina dojame, kakšne prednosti jim bo prinesla. Če bodo prednosti deležni le posamezniki, potem je večina ne bo z veseljem sprejela, kot tudi ne, če so izboljšave minimalne. Nekateri pa nadgradnjo zavračajo, ker jim obstoječe zadošča. Vsaj misli, da mu. Vendar se danes ne vozimo več v fičotih, stoenkah in jugotih, pa čeprav so nam tedanja vozila zadoščala.

Trenutno je v nemilosti evolucija mobilne telefonije. Nasprotnikov je malo, so pa zelo glasni. Skoraj nikogar pa ne moti na primer umetna inteligenca, do katere imajo odklonilno stališče celo znane osebe, ki vedo, kaj govorijo. Razlog je, da je proti njej težko mobilizirati ljudi, težje jo je kriviti za karkoli in težje nanjo pokazati s prstom. Bazne postaje mobilne telefonije pa so povsod in vsem na očeh. To pa dokazuje, da nasprotnike vodijo in mobilizirajo posamezniki, ki iščejo koristi zase. Bodisi zato, da so glasni in se lahko nadejajo napredovanja na politični lestvici, ali pa, da prodajajo izdelke ali storitve, ki naj bi varovali pred nedorečeno škodljivostjo elektromagnetnih valov. To pa že veste.

Zgodovina je polna nasprotovanja tehnologijam. Ludisti so na začetku industrijske revolucije protestirali po Združenem kraljestvu in uničevali tekstilne stroje. Niso se bali tehnologije, temveč izgube dela oziroma da jih bodo zamenjali stroji. Borci za pravice delavcev ali razbijači, je bila takratna dilema, ki je načeloma spet aktualna, ko posamezniki zažigajo bazne postaje.

Miselnost originalnih ludistov lahko zaznamo v neo-ludističnem gibanju, moderni filozofiji strahu in nezaupljivosti pred spremembami, ki jih prinašajo nove tehnologije. Gibanje je politično, s poudarkom na naravnem bivanju in okolju, in temelji na nasprotovanju globalizaciji in prepričanju, da tehnološki izumi in nove tehnologije podpirajo nadzor, namesto da bi poenostavili družbene odnose, in zato ogrožajo bistvo človečnosti. Zato pozivajo, da upočasnimo tehnološki razvoj, da ocenimo napredek, in se vprašamo, kaj nam je napredek prinesel, koliko je stal in kakšno okolje je ustvaril za naše otroke.

Neo-ludisti zato zavračajo nove tehnologije, v čemer se razlikujejo reformirani ludisti, ki novih tehnologij ne zavračajo v celoti. Ne pozivajo k neuporabi interneta in sodobnih naprav, temveč sprejemajo le tiste, ki jih potrebujejo in podpirajo njihove vrednote. So na nekakšni nizkokalorični digitalni dieti. Cenijo ugodnosti informacijske dobe, vendar dajejo prednost analognim tehnologijam in izkušnji izven »mreže«.

Kam sodite, med tehnofobe, nekritične zagovornike vsega novega ali nekam vmes? Tehnologije ne morejo biti ne slabe ne dobre, to je odvisno od tega, kako jih uporabljamo. Cepljenje je najboljše, kar smo v medicini iznašli. Seveda nekateri dvomite, vendar nimate prav. Težave so namreč lahko v cepivih, ne v postopku. Enako je z digitalnimi tehnologijami, teorije zarot pa ne čakajo za vsakim vogalom.

Naslovna fotografija: Doposit Photos

The post Strah pred tehnologijami je normalen, težave povzroča obsedenost! appeared first on Tehnozvezdje.

Potrjeno na Facebooku, za Covid-19 je kriv Bill Gates!

Marjan Kodelja — Mon, 20 Apr 2020 04:00:00 +0000

Glede na podatke ameriškega časnika New York Times se je na prvo mesto krivcev za pandemijo zavihtel nihče drug kot Bill Gates. Na drugem mestu pa so omrežja 5G, meni sicer najljubša teorija zarote. Trdi namreč, da radijski valovi na štuporamo širijo viruse po svetu. Šele nato sledijo zgodbe o laboratorijskih zajčkih in uživanju Batmanove najljubše juhice!

Dokaz Gatesove krivde je govor iz leta 2015, v katerem je svetovne voditelje posvaril, da je širjenje virusa za človeštvo večja grožnja od jedrskega spopada, kajti zdravstveni sistemi nanj niso pripravljeni. Podporniki najpametnejšega predsednika na svetu so prepričani, da so Gates in njegova zlobna druščina na svetlo dneva spustili koronavirus, da bi preprečili zmago Trumpa na letošnjih predsedniških volitvah. Ta naj bi bila po njihovo gotova in gladka, da jo lahko prepreči le res velika katastrofa. Pa ga imamo! V ozadju je namreč boj med globalisti, ki bi radi, da nacionalne države propadejo, njihovo vlogo pa prevzame svetovna vlada pod nadzorom korporacij in protekcionisti na drugi strani, ki jih v pravični vojni vodi ravno Trump. Kako hinavsko. On in njemu podobni niso imeli nič proti, ko so zaradi globalizacije slabo plačani delavci v Aziji polnili njihove žepe, ko pa dobršen delež dobička ostane tam, pa je globalizacija kar naenkrat velika zlobna stvar. Saj je, nekateri smo o tem pisali že pred desetletji, ampak cilj ne opravičuje sredstev, najhujša pa je hinavščina, saj kakorkoli se bo razpletla ta vojna, od nje običajni ljudje ne bomo imeli ničesar.

Teoretika zarot vprašajo, kaj meni o koronavirusu.
On odgovori, da je vse zarota, saj virus ne obstaja.
“Kaj pa menite o omrežjih 5G?”
“Omrežja 5G so kriva za hitro širjenje koronavirusa”

Neskončnejša od domišljije je le še človeška neumnost. Druga velika teorija zarote povezuje omrežja 5G z boleznijo Covid-19, razlogi pa so milo rečeno na nivoju srednjega veka. Cela vrsta jih je, skoraj vsak dan pa se ponavljajo novi. Med njimi, da omrežja 5G slabijo imunost, zato smo bolj dovzetni za bolezen, meni najljubši pa so valovi ravno prave frekvence, da jih virusi jezdijo in se zato tako hitro širijo. Vse skupaj je ena velika neumnost. 5G omrežji je malo, v frekvenčnem območju več deset GHz, na katera namigujejo, jih sploh ni, virus pa se enako hitro širi povsod po svetu, tudi tam, kjer o 5G še slišali niso. Malo manj tam, kjer smo zaprti doma in prisiljeni na socialno distanco. Ta pa ima še eno posledico. Od doma dela večina zaposlenih, zato ne bi mogli graditi omrežja 5G, tudi če zaradi gospodarskih razmer operaterji ne bi dodobra sklestili sredstev za naložbe v infrastrukturo. Nekaterih pa to ne prepriča. Don Kihot se je boril z mlini na veter, oni pa zažigajo bazne postaje, pri tem pa jim je popolnoma vseeno, če so sploh na njih antene omrežji 5G. Na Hrvaškem so zakurili povsem novo, z evropskimi razpisi podprto javno omrežje Wi-Fi. Upam pa, da se potem, ko postajo uničijo, ne pritožijo operaterju, da jim pametni telefon ne dela in posledično ne morejo s svojim mnenjem nadlegovati uporabnikov družbenih omrežij.

Krivi pa so vsekakor Kitajci, največ so pridobili z globalizacijo, pa še v razvoju omrežja 5G vodijo. Obenem gojijo družbo nadzora, so vse močnejši in kot temna stran sile predstavljajo grožnjo razsvetljenim zahodnim družbam. Kako razsvetljene so, vidimo, ko so nas zaprli v domove in občine, obenem pa nam predstavniki oblasti žugajo s prstom in grozijo kot majhnim otrokom. Teorija, da je virus narejen umetno, je delno potihnila, saj jo je zamenjala nekoliko bolj verjetna, da je zaradi slabe varnosti pobegnil. Tako kot vse večje države imajo laboratorije za raziskave virusov tudi Kitajci, dva naj bi bila blizu mesta Vuhan, kjer se je vse skupaj začelo. Teorija je dokaj verjetna, saj ne poznamo, kako je tam poskrbljeno za varnost, jasno pa je tudi, da Kitajci ne povedo vsega. Ampak kazanje s prstom na Kitajsko ali svetovno zdravstveno organizacijo (WHO) kot krivca za zdravstveno in gospodarsko katastrofo na Zahodu je prelaganje odgovornosti. Manj je namreč pomembno, kakšne podatke je Kitajska javila, WHO je dovolj zgodaj posvaril svet pred nevarnostjo in kdor se ni odzval pravočasno, naj krivdo išče pri sebi.

Verjamemo (skoraj) vsem teorijam zarote, le možnostim, da je virus preskočil na človeka in se hitro širi zaradi prenaseljenosti planeta, pretiranega izkoriščanja naravnih virov in onesnaževanja okolje ne. Čeprav je verjetnejše od krivde Billa Gatesa, omrežji 5G in Kitajcev! Vse skupaj pa je tudi do neke mere zabavno in poučno, kaj vse smo si pripravljeni izmisliti zgolj zato, da nam ni treba sprejeti odgovornosti.

Naslovna fotografija: Depostit Photos

The post Potrjeno na Facebooku, za Covid-19 je kriv Bill Gates! appeared first on Tehnozvezdje.

5G je v zraku, pa golobi ne padajo z neba, nas pa ne boli glava

Marjan Kodelja — Wed, 19 Feb 2020 05:40:44 +0000

Ameriška agencija FDA je pregledala vse raziskave o škodljivosti elektromagnetnega valovanja zadnjih desetih let in na osnovi teh ugotovila, da mobilni telefoni ne povzročajo raka. Zagovornikov teorij zarot pa tudi to ne bo prepričalo in bodo še naprej širili strah!

Ameriške agencije za hrano in zdravila (FDA) pravzaprav nihče ne mara. Na eni strani ji očitajo preveč moči (regulacije) in vpliva, kaj lahko pride v roke ameriških potrošnikov, na drugi pa premalo regulacije oziroma preveč liberalni pristop do istega problema. Kadar pa je tako, potem je zelo verjetno, da svoje naloge opravlja dobro in dokaj neodvisno.

Strokovnjaki agencije so se lotili analize znanstvene literature in raziskav s področja vplivov elektromagnetnega valovanja na pojavnost tumorjev, objavljene med leti 2008 in 201 ter ugotovitve objavili v več kot sto stranskemu poročilu. Ugotovili niso ničesar novega, zato je agencija ohranila mnenje, med drugimi enako menijo tudi Svetovna zdravstvena organizacija, ameriški Nacionalni inštitut za raka in slovenski Onkološki inštitut, da mobilni telefoni ne povzročajo raka. Na podlagi analize raziskav so namreč ugotovili, da ne obstaja tveganje med izpostavljenosti elektromagnetnih valov radijskih frekvenc in nastankom tumorjev, ki bi ga lahko izmerili. Poudarili pa so, da je smiselno nadaljevati z raziskavami na manjših skupinah ljudi, ki so bolj nagnjeni za nastanek tumorjev. Ne glede na dejanski vzrok. Sicer pa trenutne študije tudi tega ne potrjujejo, zato je na podlagi dokazov znanstveno podprto in relevantno prepričanje, da če obstaja tveganje zaradi uporabe mobilnih telefonov, potem je izredno nizko.

Če bi bili nasprotniki 5G načelni, bi morali od operaterjev zahtevati tudi, da ugasnejo “stara” omrežja, saj po naravi stvari 5G ne more biti nič bolj neškodljiv ali škodljiv kot omrežje 2G, 3G ali 4G. So se nasprotniki pripravljeni odpovedati mobilnim telefonom?

Odločitev ameriške agencije ni presenečenje, saj je strah pred mobilno telefonijo, še posebej pa pred 5G iracionalen in ne izvira iz dobrega poznavanja zakonov narave. Strinjam pa se, da pretiravanje škoduje. Ampak pretiravanje s čimer koli, ne zgolj s tiščanjem pametnega telefona k ušesu. Sicer pa je tega tudi vedno manj, kajti pogosteje se pogovarjamo preko drugih komunikacijskih storitev, predvsem negovornega tipa, pri katerih držimo telefon dlje od telesa. Mobilna omrežja pete generacija so zato posledica dveh med seboj povezanih vzrokov. Izdelovalci opreme si kajpada močno želijo, da bi operaterji v čim krajših časovnih razmikih prenavljali omrežja, ter jih posledično plačevali več. Če za trenutek odmislimo gonjo nad Huaweiem, ki drugima dvema ponudnikoma, Ericssonu in Nokii, odpira vrata do novih kupcev, je trg drugače bolj kot ne razdeljen. Operaterji imajo vsak svojega »dvornega« dobavitelja in le večje naložbe v omrežje, kot je prehod na novo generacijo, mu občutno dvigne krivuljo poslovanja.

Za drugi razlog pa smo odgovorni uporabniki, vendar je pogojen tudi z delovanjem operaterjev. Pred leti nam na misel ni prišlo, da bi mobilno omrežje uporabljali za ogled video posnetkov v visoki razločljivosti na pametnem telefonu, danes to zaradi vse večjih v mesečno naročnino vključenih podatkovnih količin, počnemo pogosto. V mobilnem omrežju se zato pretaka vse več podatkov, pojavljajo se ozka grla, nekatere med njimi pa lahko razreši le nova generacija omrežja. Operaterji si roko ne srce ne želijo hitrega skoka v novo tehnologijo, nekateri namreč stare še niso amortizirali, vendar se zavedajo, da bo drugače čez dve ali tri leta omrežje počasno in ne bo zadostilo zahtevam uporabnikov. Nasprotovanje 5G-ju je namreč podobno večini nasprotovanj v javnosti. Nočemo vetrnih, hidro, jedrskih ali termo elektrarn, vendar znorimo, če elektrike zmanjka že za krajši čas. Nočemo zažigalnice in skladišča odpadkov, a bi znoreli, če bi komunala prenehala odvažati plastične odpadke in bi jih morali skladiščiti doma.

Telemach je prikazal, zakaj je 5G uporaben. Na prireditvi v Ljubljani je pol glasbenikov stalo na odru šotora Kongresna trga, druga polovica pa pred Kolosejem (BTC), a smo jih videli na zaslonu. Poleg slike pa je bil »časovno« usklajen tudi prenos zvoka. Zabavno, a tudi poučno, saj bodo na podoben način potekale uporabnejše storitve, kot so na primer operacije na daljavo.

Človek je neracionalno bitje, zato ne bi smel odločati o stvareh, ki jih ne razume in se jih tudi ne potrudi razumeti. Imamo kakovostna mobilna omrežja, hitrosti so več kot zadovoljive, ampak tako smo govorili tudi pred približno desetimi leti, ko je en operater uvajal 3G, drugi pa namesto njega EDGE (2,5 G). Obe sta tiste čase zadoščali za brskanje po spletu in elektronsko pošto. Poskusite ju uporabiti danes. Brskalnik na pametnem telefonu tudi najbolj preproste spletne strani ne bo odprl. Sočasno z dvigom hitrosti prenosa se namreč razvijejo tudi spletne storitve, ki dvig izkoristijo. To pa bi lahko bil še tretji razlog, zakaj bomo omrežja 5G prej ali slej potrebovali.

Naslovna fotografija: Deposit Photos

The post 5G je v zraku, pa golobi ne padajo z neba, nas pa ne boli glava appeared first on Tehnozvezdje.

5G bo imel škodljiv vpliv na zdravje vseh, ki verjamete v teorije zarote

Marjan Kodelja — Mon, 05 Aug 2019 04:41:24 +0000

Zemlja je ravna, reaktivna letala trosijo strup po ljudeh, Američani nikdar niso pristali na Mesecu, migrante pošiljajo k nam, da bi uničili evropsko civilizacijo, omrežja 5G pa prinašajo več sevanja, poleg tega pa naj bi delovala na istih frekvencah kot kisik. Nič od tega ni res, strah načrtno širijo posamezniki, ki vedo, da je lahko prestrašiti ljudji, ki se jim o fiziki bolj malo sanja. Omrežja 5G bodo na začetku delovala na istih frekvencah kot obstoječa omrežja (pod 6 GHz) torej bodo enako (ne)varna, res pa je, da študij, ki bi ovrgle ali podkrepile tezo, da sevanje v frekvenčnem območju nad 24 GHz škodi zdravju, ni. Bodo pa, saj je dovolj časa, kajti operaterji s prehodom na 5G v omenjenem območju ne hitijo. Vsaj v Evropi.

Kogar skrbi omrežje 5G, ker naj bi delovalo na frekvencah “kisika”, karkoli že to pomeni, naj se zapre v svoje sobane, iz njih vrže električne naprave, kajti čisto vse sevajo elektromagnetna valovanja in naj ne pozabi odjaviti električnega priključka ter iz stene izpuliti vseh bakrenih vodnikov. Za radijske valove s frekvenco nad 24 GHz morebitne bazne postaje pred bivališčem pa naj ne skrbi, saj ne morejo prodreti skozi zidovje.

VIR: Wikipedia

Radijski valovi na elektromagnetnem spektru tja do infrardeče svetlobe sodijo med neionizirajoče valovanje, ki nimajo dovolj energije, da bi iz orbite atoma izbili elektron, ionizirali molekulo ali okvarili verigo DNK. Imajo pa dovolj energije, da premaknejo atom ali ga prisilijo v nihanje. Na tem principu deluje tudi mikrovalovna pečica, ko greje stvari, a moč mikrovalov v njej je neprimerno višja od moči s katero oddajo bazne postaje in mobilni telefoni. Milimetrski valovi omrežja 5G na frekvenčnem območju nad 24 GHz niso dosti drugačni od valov omrežji 2., 3. in 4. generacije. Zanimivo torej, da pri gradnji omrežij 4G podobnih zloveščih napovedi in člankov nismo zasledili. Na dolgo in na široko pa bi lahko razpravljali, ali sevanje mobilnih in drugih brezžičnih omrežij v skrajnem primeru lahko škoduje zdravju, kajti jasnega in nedvoumnega odgovora na to vprašanje v najmanj četrt stoletja obstoja le teh nismo dobili. Večini ne škodujejo, kajti potem bi verjetno že vsi šli rakom žvižgat, pretiravanje oziroma tiščanje mobilnika k ušesu več ur na dan pa gotovo ne more biti zdravo. Kot ni zdravo pretiravanje s čimerkoli. Velja načelo, da so omejitve, ki jih morajo upoštevati operaterji ter izdelovalci telefonov in telekomunikacijske opreme, izražene v največjih dovoljenih oddajnih močeh, primerne za varovanje javnega zdravja.

Učinkov neionizirajočega radijskega valovanja na človeško telo ne razumemo najbolje. Zaradi možne povezave z nastankom možganskega tumorja, je mednarodna zdravstvena organizacija uvrstila radijsko valovanje med potencialno rakotvorno skupaj s kavo in smukcem v pudru za telo. V večini študij so raziskovali vpliv, ko je mobilnik prislonjen k ušesu, ne pa v roki ali pa vpliv sevanja baznih postaj. V omenjenem položaju imamo telefon le med opravljanjem telefonskega klica, tedaj pa je in bo še nekaj časa priključen v omrežje 2G ali 3G, morda v 4G pri protokolu VoLTE.

Omrežje 5G glede tega ne bo dosti drugačno. Agencija Akos naj bi kmalu objavila razpis, preko katerega bo podelila frekvence v območju 700 MHz. Radijski valovi nižje frekvence imajo daljši doseg, zato v tem primeru ne bo prišlo do povečanja števila baznih postaj, žal pa zato tudi ne bomo priča dosti večji hitrosti prenosa podatkov, kot jo že danes omogočajo omrežja 4G (LTE). Podobno velja za vse frekvence, ki so namenjen mobilnim omrežjem in so že v uporabi. Omrežje 5G na frekvencah nižjih od 6 GHz bo, kar se tiče hitrosti prenosa podatkov, le malenkostna nadgradnja obstoječih omrežij. Drastično povečanje hitrosti prenosa pa naj bi bilo mogoče, ko in če bodo operaterji začeli postavljati bazne postaje v frekvenčnem območju 24 GHz. Zaradi višje frekvence so antene veliko manjše, posledično bodo manjše tudi bazne postaje in jih bo zato lažje umestiti v prostor. Žal pa imajo milimetrski valovi majhen doseg, med sprejemno in oddajno napravo pa ne sme biti nobene ovire. Kar pomeni, da ne bodo mogli prodreti skozi zid na primer v stanovanje in tudi če bi na primer bila bazna postaja pred vašo hišo, njenega signala v njej ne bo ali pa bo tako šibek, da ne bo povzročil nobene škode. Načeloma je res, da bo moral zaradi tega operater drastično povečati število baznih postaj, bi pa bilo utopično pričakovati, da bo pokril na primer celo površino Slovenije z omrežjem 5G v tej zelo visoki frekvenci. Prej bomo priča otokom le teh, kjer je veliko potencialnih uporabnikov ali pa naprav, ki se bodo v omrežje samostojno povezovale. Zaradi tega, pa tudi zaradi nižjega dosega radijskih valov v teh frekvencah, zagotovo zato ne bomo priča povečanju “energije” sevanja v zraku, še manj, da bo prišlo do katastrofe, ki se je ne bi branili pisci znanstvenofantastičnih zgodb.

Ne želimo zanikati potencialne nevarnosti radijskih valov na človeško telo, s tem pa nevarnost mobilne telefonije. Če je ali pa je ni, ne bo nič narobe, če se boste držali preprostih nasvetov. Ne spite s telefonom na nočni omarici, uporabljajte pa ga zmerno. Frekvence gor ali dol, omrežje 5G bo varno ali nevarno, kot so varna in nevarna obstoječa omrežja. Nobenega pametnega razloga ni, da bi bilo drugače. 5G je naslednja stopnja v evoluciji mobilnih tehnologij in v nobenem pogledu ne prinaša ničesar radikalno drugačnega. Zato ni primerno strašenje z novo tehnologijo, še posebej če strah nima nobene osnove v naravnih zakonitostih. Kam nas peljejo takšne debate, vidimo v zavračanju cepljenja, ki bo družbi kot prineslo več škode, kot koristi posameznikom. 5G civilizacije zagotovo ne bo ugonobil, česar za pretirano skrb za lastno rit (individualizem) ne moremo trditi.

Naslovna fotografija: Deposit Photos

The post 5G bo imel škodljiv vpliv na zdravje vseh, ki verjamete v teorije zarote appeared first on Tehnozvezdje.

Govoril je tudi o uničenju sveta

Marjan Kodelja — Thu, 15 Mar 2018 08:04:37 +0000

Stephen Hawking velja za najboljšega teoretičnega fizika našega časa, kljub hudi bolezni pa se je tudi velikokrat pojavljal v javnosti in nastopal v televizijskih serijah. Znal je tudi običajnim ljudem razložiti stvari, ki jih razumejo samo najpametnejše glave in čeprav gotovo to ni niti približno pomemben del njegovega prispevka zakladnici človeškega znanja, je občasno ljudi prestrašil s koncem sveta.

Lani je na primer omenil, da bi se lahko Zemlja zaradi globalnega segrevanja v naslednjih šeststotih letih spremenila v ognjeno kroglo podobno Veneri ter da bo človeštvo uničil njegov veliki izum, umetna inteligenca. Kakšni pa so še drugi, nekateri bolj, drugi pa manj verjetni konci sveta, ki so plod domišljije nekaterih? Hawking se z večino njih gotovo ni strinjal!

POPOLNA NAPAKA OBSTOJA

Nič nam ni treba storiti, le počakajmo, da se čisto naključno vseh 200.000.000.000.000.000.000.000.000.000.000.000.000.000.000.000.000 atomov v planetu »odloči« za nenadno, simultano in spontano prenehanje obstoja. Verjetnost, da se to dejansko dogodi, je tako majhna, da ni omembe vredna.

PLANET POGOLTNE ČRNA MATERIJA.

Potrebovali bi popoln nadzor nad pospeševalnikom težkih delcev – ionov, s pomočjo katerega bi ustvarili in vzdrževali stabilno »nenavadno materijo« (strangelet) – eni pravijo, da gre za črno materijo, ki sestavlja večino vesolja. Naj bo stabilna dovolj dolgo časa, da absorbira ves planet in ga pretvori v maso kvarkov. Vzdrževati stabilnost materije je izredno težko (verjetnost le nekoliko višja od ničle), še posebej ko ta absorbira naprave, ki ji vzdržujejo stabilnost. A kakšna kreativna rešitev je vseeno morda mogoča.

MIKROSKOPSKA ČRNA LUKNJA

Preden se lotite te naloge, morate poznati nekaj osnov. Črna luknja ni večna, saj izpareva skozi tako imenovano Hawkingovo radiacijo. Pri običajnih črnih luknjah ta proces traja »ogromno« časa, pri mikroskopsko majhnih pa se lahko zgodi skoraj v trenutku. Kako hitro izpari, je odvisno od njene mase, za naš namen torej potrebujete luknjo z maso enaki masi Mount Everesta. Težko je tudi ustvariti črno luknjo, saj naj bi za to potrebovali zadostno količino težkega materiala, sestavljenega pretežno iz nevtronov (material, iz katerega so nevtronske zvezde). Mikroskopsko črno luknjo je treba položiti na površino planeta in počakati, da opravi svoje delo. Ker je izredno težka, bo »potonila« proti jedru planeta in na poti »posesala« vse okoli nje, na kar bo na drugi strani planeta prišla na plan in spet potonila ….in tako naprej, dokler ne bo dovolj težka, da bo ostala v jedru in čez čas posesala ves planet.

REAKCIJA SNOVI IN ANTISNOVI

Za eksplozijo dovolj velikih razsežnosti potrebujete 2.500.000.000.000 ton antisnovi. To sestavljajo elementi, nasprotni obstoječim. Elektron je negativen, antielektron pozitiven, proton je pozitiven, antiproton negativen in tako naprej. Antisnov lahko izdelajo v laboratorijih, za kar potrebujejo velike pospeševalnike delcev in način hranjenja (magnetno polje). Da bi razstrelili Zemljo, potrebujete energijo, enakovredno oni, ki jo Sonce odda v enem tednu. Izračunamo jo po formuli E=(3/5) G*M (masa)^{2/R (polmer planeta)}. V primeru Zemlje to znese 224.000.000.000.000.000.000.000.000.000.000 joulov. Od tu približna ocena potrebne količine antisnovi. Ko antisnov imate, je vse ostalo enostavno. Antisnov je treba le še vreči v snov, saj se ena z drugo izničita. Če že ne bomo izdelali planetarne bombe, pa si ne upamo staviti, da bo kakšna bogatejša vojska kmalu imela takšno bombo v svojem arzenalu.

DETONACIJA NIČELNE ENERGIJE

Pravijo, da vakuum ali prazen prostor ni ravno popolnoma prazen. Teorija pravi, da se v njem neprestano pojavljajo delci in njegovi antidelci ter se med seboj v hipu izničijo. Ta ista teorija celo pravi, da je v prostornini žarnice dovolj »ničelne« energije, da bi lahko zavreli svetovne oceane, če bi jo le znali izkoriščati. Kaj storiti? Izdelati je treba dovolj veliko elektrarno, ki bi znala izkoriščati to energijo, nato pa povzročiti, da proces ne bi bil več nadzorovan. Sprostilo bi se dovolj energije za uničenje planeta, morda celo celotnega Osončja.

NORMALNA ČRNA LUKNJA

Dokaj preprosto. Potrebujete črno luknjo katerekoli velikosti in dovolj močan motor, da jo »privlečete« v bližino planeta oziroma, kar bi bilo verjetno lažje, tega v bližino luknje. Oboje bi zahtevalo nekaj, oziroma raje recimo veliko časa, zato bi bilo še bolje, kot bi obe telesi sočasno pospešili eno proti drugemu. Nam najbližja črna luknja je oddaljena 1600 svetlobnih let.

PIKOLOVSKO IN SISTEMATIČNO UNIČENJE

Potrebujete elektromagnetni pospeševalnik z močjo 2*10³²J. Gre za napravo oziroma metodo, ki bi tovor pospešila do hitrosti, potrebne da bi ta prišel v krožnico planeta – velik elektromagnetni top. V osnovi bi izkopali velike dele planeta in jih izstrelili v krožnico, vseh 6*10²¹ ton. Naš top bi moral biti tako močan zato, da bi dele pospešil na hitrost 11 kilometrov na sekundo, kar zadošča, da bi se ti odlepili od privleka Zemlje in poleteli v Sonce. Ideja, da bi delce počasi vozili z raketami je tudi sicer možna, a sami si izračunajte, koliko bi tak proces trajal. Že z uporabo omenjenega močnega topa in pod predpostavko, da bi vsako sekundo izstrelili milijardo ton snovi, bi ves proces razstavljanja planeta trajal 189.000.000 let.

DROBLJENJE S TOPIM PREDMETOM

Dokaj enostavno. Potrebujete težko »skalo«, s katero bi zamahnili po planetu. Bi bil Mars ravno pravšnji? Vsako zadevo je moč uničiti, če jo le udarite dovolj močno. Trk bi moral biti dovolj močan, da bi delce razmetal po vesolju, tako da se ne bi mogli čez čas spet združiti v planet. Kako velik bi moral biti tak objekt? Če predpostavimo, da bi se gibal s hitrostjo 11 kilometrov na sekundo in pri trku del njegove energije ne bi šel v nič (toplota, žarčenje …), bi moral biti »težak« 60 odstotkov mase Zemlje. Mars tehta le 11 odstotkov, Venera pa 81 odstotkov. Oba bi bila torej primerna, če bi bila njuna hitrost višja (50 kilometrov na sekundo). Kaj pa manjši objekti? Vzemimo 10.000.000.000.000 -tonski asteorid. Ta bi se moral gibati z 90 odstotkov svetlobne hitrosti.

POJEDLI BI GA MAJHNI ROBOTKI

Metoda predvideva uporabo von Neumannovega stroja, naprave, ki je sposobna narediti svojo popolno kopijo iz »gole« snovi v svoji okolici. Iznajti morate en sam tak stroj, ki ga v večini sestavljajo železo, megnezij, aluminij in silicij. Elementov, ki so v večini tako v zemeljski skorji, kot tudi v njenem jedru. Ni pomembno, kako velik je ta stroj, pomembneje je, kako hitro je sposoben izdelati svojo kopijo. Originalni stroj naredi svojo kopijo, nato oba naredita dva nova, vsi štirje spet štiri nove in tako naprej po potenci števila dve. Planet bi v določenem času pojedli, ostalo bi le veliko število strojev, ki ne bi vedeli, kaj naj počnejo. Če bi želeli biti metodični, bi stroje programirali, da se uničijo, ko zaključijo svojo nalogo – na primer odletijo v Sonce.

POLETIMO V SONCE

Vse, kar potrebujete, je dovolj močan sunek (trk asteroida), ki bi povzročil, da planet zapusti svojo krožnico okoli Sonca in se umeri vanj. To pa ni tako preprosto, kot se zdi, pa čeprav ni potrebno, da pošljete planet neposredno v Sonce, dovolj je, da poleti blizu njega kjer ga bodo raztrgale gravitacijske sile. Morda bi bilo lažje spremeniti krožnico planeta v takšno, ki bi jo vsake štiri mesece od osmih pripeljala dovolj blizu Sonca, da bi jo ta čas malce pražil.

The post Govoril je tudi o uničenju sveta appeared first on Tehnozvezdje.