Za brezžično povezavo potrebujete oddajno enoto, ki je s kablom povezana z virom signala, in sprejemno enoto, priključeno na televizor ali projektor. Oddajnik signal pretvori v brezžično obliko, sprejemnik pa ga pretvori nazaj v HDMI. V večini primerov je postopek preprost in ne zahteva zapletenih nastavitev. Priključite napravi, počakate nekaj sekund in povezava je vzpostavljena.

Brezžični HDMI je primeren za povezavo digitalnih televizijskih sprejemnikov, predvajalnikov, igralnih konzol ali računalnikov. Uporaben je tudi v primerih, ko televizor visi na steni, vir signala pa je v omarici ali na drugi strani prostora. Namesto dolgih kablov, ki kazijo videz prostora, signal preprosto prenesete po zraku.

Delovanje in različne tehnologije

Večina brezžičnih HDMI sistemov uporablja radijsko povezavo v frekvenčnem pasu 5 gigahercev. Prednost takšne rešitve je razmeroma velik doseg in možnost prenosa skozi stene, vendar lahko ovire poslabšajo kakovost in stabilnost slike. Debele stene, kovinske konstrukcije ali druge brezžične naprave pogosto zmanjšajo doseg.

Nekateri sistemi uporabljajo pas 60 gigahercev, kjer delujejo tehnologije, kot je WirelessHD. Prednost teh rešitev je prenos brez stiskanja, zato je kakovost slike praviloma boljša in zamik manjši. Slabost pa je krajši doseg in potreba po neposredni vidni liniji med oddajnikom in sprejemnikom. Takšni sistemi so zato primernejši za uporabo znotraj iste sobe.

Obstajajo tudi sistemi, ki delujejo prek domačega omrežja Wi Fi. Ti omogočajo večjo prilagodljivost, saj lahko signal pošljete tudi v druge prostore, vendar je kakovost odvisna od zmogljivosti omrežja. Če je omrežje obremenjeno ali signal slab, lahko pride do poslabšanja slike ali zamikov.

Ločljivost in kakovost slike

Večina cenovno dostopnih sistemov prenaša video v ločljivosti 1080p pri 60 sličicah na sekundo. To zadošča za gledanje televizije, filmov in večine drugih vsebin. Na voljo so tudi modeli s podporo za ločljivost 4K, vendar so ti dražji in praviloma občutljivejši na motnje.

Podpora za visoki dinamični razpon ni vedno zagotovljena. Nekateri sistemi HDR podpirajo, drugi ne. Podobno velja za višje frekvence osveževanja, ki so pomembne predvsem pri igranju iger. Ko se odločate je zato smiselno preveriti tehnične podatke in se prepričati, ali sistem podpira želene funkcije.

Pri brezžičnem prenosu je pomembna tudi kompresija. Nekateri sistemi signal stiskajo, kar omogoča večji doseg, vendar lahko vpliva na kakovost slike. Drugi prenašajo signal brez stiskanja, kar pomeni boljšo sliko, vendar običajno krajši doseg.

Poleg slike je pomemben tudi zvok. Nekateri sistemi podpirajo le stereo zvok, drugi omogočajo prenos večkanalnega zvoka. Če televizor uporabljate z zunanjimi zvočniki ali domačim kinom, je to pomemben podatek.

Zamik signala

Pogosto spregledan dejavnik je zamik signala. Pri gledanju televizije ta običajno ni problematičen, pri igranju iger ali uporabi računalnika pa lahko postane moteč. Pri nekaterih sistemih je zamik komaj opazen, pri drugih pa lahko doseže več deset milisekund.

Če brezžični HDMI nameravate uporabljati z igralno konzolo ali računalnikom, je smiselno izbrati model z nizkim zamikom. Proizvajalci te podatke sicer redko navajajo, zato je pogosto treba poiskati neodvisne teste ali uporabniške izkušnje.

Namestitev in napajanje

Ena izmed prednosti brezžičnih HDMI sistemov je preprosta namestitev. Večina deluje po načelu priključi in uporabljaj. Kljub temu je priporočljivo oddajnik in sprejemnik postaviti tako, da je med njima čim manj ovir.

Pomembno je tudi napajanje. Nekateri sistemi zahtevajo ločene napajalnike, drugi pa omogočajo napajanje prek USB priključka. To je praktično, saj lahko napravi napajate neposredno iz televizorja ali druge naprave.

Doseg v praksi

Proizvajalci pogosto navajajo doseg do 30 ali celo 50 metrov. Takšne razdalje so dosegljive v idealnih razmerah brez ovir. V praksi večina sistemov najbolje deluje na razdaljah do deset ali petnajst metrov. Na delovanje vplivajo tudi druge brezžične naprave. Usmerjevalniki, pametni telefoni ali brezžične slušalke lahko povzročijo motnje. Zato je včasih treba nekoliko spremeniti postavitev ali izbrati drug frekvenčni kanal.

Ponudba na trgu

Kot običajno ponudba na slovenskem trgu ni pretirano pestra. Kdor želi res dobro rešitev, kakršni sta na primer Nyrius Aries Home+ ali J-Tech Digital WEX200V3, bo moral prebrskati tuje spletne trgovine. Večina naprav, ki jih najdete v slovenskih trgovinah, sodi med preproste komplete oddajnika in sprejemnika, namenjene brezžičnemu prenosu slike iz računalnika, predvajalnika ali televizijskega vmesnika na oddaljen zaslon. Najpogostejši modeli podpirajo ločljivost 4K pri 30 ali polno visoko ločljivost pri 60 sličicah na sekundo, doseg pa se giblje okoli 30 do 50 metrov. V ponudbi prevladujejo manj znane znamke, kot so Ugreen, Vention in XtendLan, s cenami od sto in več evrov.

Alternativne rešitve

Preden se odločite za brezžični HDMI, je smiselno razmisliti tudi o alternativah. Dolgi HDMI kabli so danes cenovno dostopni in pogosto zanesljivejši. Na voljo so tudi optični HDMI kabli, ki omogočajo prenos na večje razdalje brez izgube kakovosti. Druga možnost je uporaba omrežnih rešitev, ki signal prenašajo prek omrežnega kabla. Takšne rešitve so pogosto stabilnejše, vendar zahtevajo nekoliko več namestitve.

Kdaj se odločiti za brezžični HDMI

Brezžični HDMI je smiselna rešitev, kadar napeljava kablov ni mogoča ali bi bila preveč zapletena. Uporaben je tudi v začasnih postavitvah ali v prostorih, kjer ne želite dodatnih kablov.

Kljub temu pa ostaja kabel HDMI najbolj zanesljiva možnost. Ponuja stabilno povezavo, visoko kakovost slike in minimalen zamik. Sodobni standard HDMI 2.1 omogoča prenos podatkov s hitrostjo do 48 gigabitov na sekundo. Znanstvena fantastika za večino brezžičnih sistemov.  

Naslovno sliko je po mojih navodilih ustvarila umetna inteligenca!

The post SOBOTNO IZBIRANJE: Brezžični HDMI reši marsikatero zagato appeared first on Tehnozvezdje.

Pričakovali smo, da bodo zasloni OLED zaradi preprostega dejstva, da je vsaka pika samostojni izvor svetlobe, v vseh cenovnih razredih izpodrinili bolj običajne zaslone LCD, ki se zanašajo na izvir svetlobe v ozadju strukture. To se ni zgodilo. Še vedno izdelajo in prodajo največ teh, medtem ko so prvi prevladujoči v višjem cenovnem razredu (v določenih diagonalah). A tudi tu se jim majejo tla pod nogami. Tako vsaj menijo pri Hisensu.

Postopno izboljševanje »zastarele« tehnologije

Težava starejše tehnike je bil vedno svetlobni vir. Dokler je bil enovit, črna barva nikdar ni bila popolna, saj je vedno nekaj svetlobe ušlo skozi piko, ki naj bi jo zadrževala. Prvi televizorji so v najboljšem primeru uspeli prikazati temno sivo barvo, kar je eden od razlogov, zakaj so v zori ploskih televizorjev nekateri stavili na plazemske zaslone. Ko smo jih zaradi energetske požrešnosti izvrgli iz domov, v resnici so nas v to prisilili, je to odprlo vrata postopnemu napredku v marsičem tedaj slabše tehnologije.

Kvantne pike so izboljšale barve, veliko majhnih sijalk neposredno za zaslonom, ki jih procesor ugaša neodvisno od drugih, pa težave s prikazom črne. Zasloni mini LED so dejansko sprožili manjšo revolucijo, ki lahko v skrajnem primeru pošlje OLED po poti plazme. Osnovna razlika med omenjenima tehnikama je sicer še vedno jasna. OLED ponuja popolno črno in praktično neskončen kontrast, medtem ko so mini LED zasloni bistveno svetlejši in primernejši za gledanje v svetlih prostorih.

Mini LED prinese izboljšanje prikaza črne barve

Namesto ene »luči« je za strukturo zaslona več tisoč majhnih sijalk, ki so organizirane v območja zatemnjevanja (cone). Vsako od teh procesor po potrebi, ko naj bi bilo na površini pred njo črno področje, preprosto izklopi in s tem učinkovito prepreči kakršno koli uhajanje svetlobe.

Iz tega izhaja, da je kakovost prikaza črne po celem zaslonu odvisna od števila območji. Če jih je premalo, v cenejših 139-centimetrskih televizorjih do 300, potem se okoli svetlega objekta na črnem ozadju rad pojavi moteči sij (halo efekt). Bolje je, da jih je več, od petsto do tisoč, a to po drugi strani podraži izdelek.

Poigrajmo se še malo z matematiko. Površina omenjenega televizorja znaša 8350 kvadratnih centimetrov. Če je območji 500, potem ena pokriva 16,7 kvadratnega centimetra (kvadrat s stranico, dolgo 4 centimetre), v primeru, da jih je 1000, pa dobrih 8 kvadratnih centimetrov. Tako si lažje predstavljamo, kako velike so območja, v katere so organizirane številne zelo majhne sijalke, ki najpogosteje izžarevajo modro svetlobo.

RGB mini LED izboljša barve

Čeprav je mini LED pomembno izboljšal kakovost slike, OLED-a v tem pogledu ni ogrozil. To bi se lahko zgodilo zdaj, ko so izdelovalci, Hisense trdi, da mu je uspelo prvemu, modro sijalko zamenjali s tremi. Po eno za vsako osnovno barvo, od koder izhaja oznaka RGB. Teh ni mogoče le ugašati po želji, temveč jim tudi spreminjati barvo, ki jo skupaj ustvarijo, s čimer dosegajo boljši barvni razpon. Prvi preizkusi so precej obetavni. Zasloni omogočajo zelo visoko svetilnost, izredno živahne barve in veliko podrobnosti, vendar se v zelo temnih prizorih še vedno lahko pojavi rahlo neenakomerno osvetljevanje, podobno kot pri klasičnih mini LED televizorjih.

Hisense naj bi konec leto storil še korak naprej. Trem osnovnim barvam dodajajo sijalko v svetlo modri barvi in na ta način še nekoliko izboljšajo barve. Pokritost barvnega razpona BT.2020 po njihovih podatkih naraste na 110 odstotkov. OLED naj bi dosegel 90-odsotno pokritost.

Svetilnost kot ključna prednost

Tu ima nova tehnika očitno prednost. RGB mini LED televizorji dosegajo precej višjo svetilnost kot OLED. Pri novejših modelih govorijo o več tisoč kandelah, medtem ko OLED še vedno ostaja precej nižje. To pomeni boljšo vidljivost v svetlih prostorih in izrazitejši prikaz visokega dinamičnega razpona (HDR). To je tudi razlog, zakaj analitiki pričakujejo, da bi lahko RGB mini LED postal resna alternativa v višjem cenovnem razredu, kjer je do zdaj prevladoval OLED.

Kaj še ostane OLED-om?

Glede na trenutne tehnične podatke so v prednosti predvsem v:

• kontrastu
• popolni črni
• natančnosti temnih prizorov
• kotih gledanja

RGB mini LED pa prevzema prednost pri:

• svetilnosti
• barvnem razponu
• trajnosti
• porabi energije
• odsotnosti nevarnosti zapečene slike

Poleg tega imajo televizorji RGB mini LED še eno praktično prednost. Ker je lažje izdelati velike zaslone, so modeli z velikimi diagonalami (190 cm in več) cenejši od enako velikih zaslonov OLED.

Če bo proizvajalcem uspelo še dodatno zmanjšati učinek sijanja okoli svetlih predmetov, bi lahko RGB mini LED prvič resno ogrozil položaj OLED-a. Za zdaj pa je bolj verjetno, da bomo dobili novo ravnotežje, kjer bo OLED ostal izbira za ljubitelje filmov in RGB mini LED za večino kupcev, ki želijo velik, svetel in cenovno dostopnejši televizor.

The post SOBOTNO IZBIRANJE: Bodo zaradi nove tehnike televizorji OLED zastareli? appeared first on Tehnozvezdje.

Podjetje LG Display, eden vodilnih proizvajalcev zaslonov za televizorje, je prenehalo izdelovati »panele« z razločljivostjo 8K. Teh pri korejskem dobavitelju ne bo mogoče več dobiti v nobeni od zaslonskih tehnologij in ker so tudi drugi že pred tem obupali nad tovrstno ekstravaganco, edina izjema bi bil lahko Samsung, če zaslone za svoje modele z vrha ponudbe proizvaja sam (oz. v svoji hčerinski družbi Samsung Display), bo prej ali slej tudi s televizorji v trgovinah konec. V zadnjih letih so bili primerki 8K sicer pretežno vrste mini LED, kdaj prej pa so obstajali tudi z zaslonom OLED in v še kakšni izvedbi.

Tudi LG kot potrošniška znamka v letošnjem naboru nima več modelov 8K, že pred tem sta se jim odpovedala Sony (lani) in TCL (pred tremi leti). Panasonic in TP Vision z znamko Philips jih sploh nikoli nista poslala na trg, čeprav sta tehnologijo testirala (slednji je javno pojasnjeval, da v njej še ne vidi prodajnega potenciala), tudi Hisense je več priložnosti videl v čem drugem, denimo nazadnje v tehnologiji RGB LED. Tako je bil Samsung edini, ki je 8K zares potiskal naprej, te modele je celo vsakič znova postavljal na vrh svoje palete, četudi je bilo kristalno jasno in očitno, da objektivno najboljšo kakovost slike in tudi subjektivno najlepši prikaz v zadnjih letih zagotavljajo modeli OLED. Šlo je zgolj za marketing na podlagi številk in ker so ti izdelki imeli še nekaj edinstvenih lastnosti, nepovezanih s sliko (škatla s priključki One Connect Box, velike diagonale), so nagovarjali kupce s specifičnimi zahtevami.

Prodajno se televizorji 8K niso nikoli zasidrali. Po podatkih analitskega podjetja Omdia, so od l. 2015 naprej prepričali vsega 1,6 milijona kupcev, medtem ko je prodaja televizorjev 4K že zdavnaj presegla milijardo enot. Najbolj uspešno leto za modele 8K v teh skupno skromnih številkah je bilo 2022.

Razlogov za njihovo nezmožnost preboja in nazadnje zaton seveda ni težko najti. Že res, da znajo dokaj dobro »izboljševati« ločljivost iz FHD ali 4K, toda pravih vsebin 8K, razen nekaterih za demonstracijski prikaz, praktični ni bilo. Produkcija vsebin v taki razločljivosti je preprosto prezahtevna, saj že 4K terja ogromno dodatne opreme, pasovne širine in vsega, kaj je produkcijski ekipi, ki se omeji na polno visoko razločljivost prihranjeno. Tudi distribucija do domov zahteva preveč. Zato se, še to v redkih primerih, kvečjemu uporablja 8K za snemanje pri produkciji 4K, saj omogoča kasnejše izreze in zaključevanje projekta z res dobro sliko. Tudi same dobrobiti tovrstnega prikaza so premajhne, vidi se ga le pri zelo velikih diagonalah in pri gledanju zelo od blizu. Velika večina gledalcev pa marsikdaj sploh ne bo opazila razlike med 4K in 8K (in je pogosto tudi med FHD in 4K ne). Zato jih proizvajalci niso mogli prepričati z (mnogo) dražjimi izdelki, ki so jim kvečjemu prinesli manj kakovostno sliko kot kakšni z naprednejšo zaslonsko tehnologijo. Še zadnji udarec pa so bila pravila glede energijske učinkovitosti, ki ni močna stran modelov 8K.

Malce pretirana bi bila trditev, da je (bil) 8K podobna zabloda kot nekaj let prej 3D. Za velike diagonale in za ogled lastnih vsebin (če snemate s telefonom v tej razločljivosti ali za fotografije) se je nakazovalo nekaj smisla, vendar je to absolutno premalo. Zato se tovrstni televizorji poslavljajo in za njimi verjetno nihče ne bo jokal.

Naslovno fotografijo je ustvarila umetna inteligenca.

The post Televizorji 8K se poslavljajo, še preden so se zares prijeli appeared first on Tehnozvezdje.

Poudarili so, kako dolgoročne inovacije, ki v ospredje postavljajo uporabnika, prispevajo k trajnostni globalni rasti in utrjujejo vodilni položaj na svetovnih trgih. V zgolj nekaj letih se je Hisense namreč uveljavil kot ena najhitreje rastočih blagovnih znamk potrošniške elektronike na svetu. Danes je prisoten v več kot 160 državah ter po podatkih Omdie zaseda prvo mesto na globalni ravni v segmentu televizorjev z diagonalo 100 palcev in več ter laserskih televizorjev.

Blagovna znamka z visokim zaupanjem potrošnikov

Leta 2025 se je Hisense že deveto leto zapored uvrstil med deset najboljših blagovnih znamk na lestvici Kantar BrandZ Top 50 Chinese Global Brand Builders, po indeksu Ipsos China Brand Global Trust Index, ki meri globalno raven zaupanja potrošnikov v kitajske blagovne znamke, pa je bil razglašen za vodilno znamko v kategoriji pametnih gospodinjskih aparatov.

Vsi ti dosežki, ki temeljijo na inovacijah, so bili dodatno prepoznani tudi na sejmu CES 2025, na katerem je Hisense prejel več kot 50 mednarodnih nagrad za svoj portfelj televizorjev in gospodinjskih aparatov, kar potrjuje njegovo vodilno vlogo na področju velikih zaslonov in pametnih rešitev za dom.

Posebna elitna kolekcija za svetovno prvenstvo FIFA 2026

Na CES 2026 je Hisense predstavil tudi posebno kolekcijo »Hisense Elite Collection« za svetovno nogometno prvenstvo FIFA 2026, katerega uradni sponzor je že tretjič zapored. Kolekcija ni zgolj nabor izdelkov, temveč odraža rastočo globalno prisotnost blagovne znamke Hisense ter njeno vlogo pri povezovanju navijačev po vsem svetu ob enem najbolj priljubljenih športnih dogodkov na svetu.

Pionirji na področju tehnologije RGB MiniLED

Poseben poudarek so namenili tudi premieri tehnologije RGB MiniLED evo, ki predstavlja sistemsko nadgradnjo v razvoju RGB MiniLED. Kot pionir na področju te tehnologije Hisense nadaljuje njen razvoj s celostnim pristopom. Namesto zgolj zasledovanja boljših tehničnih parametrov tehnologije RGB MiniLED evo, Hisense, kot prvi v industriji v osvetlitev ozadja uvaja četrto LED-svetlobo v odtenku Sky Blue–Cyan. Ta tehnološki preboj predstavlja osnovo za televizor 116UXS RGB MiniLED, prvi paradni model, ki temelji na tehnologiji RGB MiniLED evo.

S 1. januarjem 2026 so nadgradili tudi svoj operacijski sistem VIDAA OS, in sicer v integrirano platformo, ki združuje vsebine, storitve umetne inteligence in povezane naprave v pametnem domu. Hisense tako še naprej dokazuje, da je mogoče tehnologijo uporabljati na praktičen in človeku prijazen način.

The post Hisense na CES 2026 z novimi zaslonskimi tehnologijami in pametnimi rešitvami appeared first on Tehnozvezdje.

Modelov televizorjev nima smisla naštevati. Še prekmalu nas bodo proizvajalci začeli bombardirati z novostmi, ki bodo po njihovem mnenju najboljše do zdaj. Veliko zanimivejša se mi zdita pristopa k lepšim barvam in nasploh bolj kakovostni sliki. Prav tako ni prvič, da prihaja do zmešnjave in zavestne manipulacije z oznakami.

Spomnimo se, ko Samsung pred leti ni želel kupovati panelov OLED pri LG-ju, razvoj lastne tehnologije OLED pa ni dosegal želenih rezultatov. Takrat so si izmislili oznako QLED. Ni težko ugotoviti zakaj. Da bi zmedli kupce in jih prepričali, naj namesto zaslonov z organskimi sijalkami posežejo po njihovih zaslonih s tekočimi kristali, osvetljenih z LED-sijalkami, nadgrajenih s tedaj dokaj novimi kvantnimi pikami. Od tod Q LED. Podobno zveneče, a tehnično povsem drugače.

Samsung danes znova zaostaja, tokrat v segmentu televizorjev mini LED, predvsem pri cenovno dostopnejših modelih. Prav tam mu tekmeci prevzemajo na ceno občutljive kupce. Na slovenskem trgu z agresivno cenovno politiko predvsem Hisense, ki je v zadnjih letih zelo resno posegel v razmerja moči.

Tehnika mikro RGB (micro RGB) nima nič skupnega z zasloni mikro LED (micro LED), ki so na trgu že nekaj časa, a jih večina ne pozna, ker so smešno dragi. Pri teh je vsaka pika izvor svetlobe. Podobno kot je temu tako na zaslonih OLED, le da so »ledice« izdelane iz anorganskih materialov in temu primerno manj občutljive na staranje. Mikro RGB s tem nima praktično nič skupnega.

V resnici gre za evolucijo obstoječe tehnike mini LED. Klasične majhne enobarvne sijalke za plastjo s tekočimi kristali so zamenjali z nizi sijalk, kjer je vsaka v eni od treh osnovnih barv. Te sijalke osvetljujejo manjša območja zaslona, povezana v cone, ki jih je mogoče vklapljati ali izklapljati neodvisno drugo od druge. Cilj ostaja enak kot doslej. Ohraniti visoko svetilnost, izboljšati kontrast in hkrati povečati natančnost barv ter zmanjšati neželene svetlobne prelive. Letos so to tehniko v svoje izdelke vključile praktično vse večje znamke. Samsung in LG uporabljata oznako mikro RGB, Hisense in TCL govorita o RGB mini LED, drugje se pojavlja tudi izraz RGB LED.

TCL je za osnovo SQD mini LED vzel majcene modre sijalke (LED), te najdeš v vseh zaslonih miniLED, ter preoblikoval kvantne pike. Snovi, ki takrat, ko sta obsijani z modro svetlobo, oddata rdečo in zeleno, da je osvetlitev iz ozadja bela. Preoblikovali so še plast z barvnimi filtri, ki izkoristi spremembo. Rezultat so ravno tako natančnejše barve ob pogosto že smešno visoki svetilnosti. Tehnično gledano gre za zelo sorodne rešitve, marketinško pa za pričakovano zmedo.

Oznako RGB stripe bodo pogosteje srečevali gejmerji, saj predstavlja naslednji preskok v kakovosti monitorjev z zaslonom OLED. Mimogrede, poleg kakovosti slike in kratkega odzivnega časa je pomembno tudi osveževanje. Najmanj 120-herčno, kar se seveda odrazi v višjih cenah. Prav to je razlog, da ima večina nadobudnih igralcev pred sabo monitorje z manj napredno zaslonsko tehniko.

Letošnja novost v OLED monitorjih je postavitev podpik. Namesto v vzorcu v obliki črke V so jih razporedili v ravni liniji, enega ob drugega. Posledica je bolj jasna, ostrejša slika in manj težav s prikazom besedila, kar je bila ena izmed pogostih kritik OLED monitorjev v preteklosti. Majhna sprememba, velik učinek in še en dokaz, da pri zaslonih ne gre vedno za revolucijo, temveč pogosto za premišljeno evolucijo.

The post CES 2026: Ko sem že mislil, da zmešnjava ne bi mogla biti večja, je ponovno udarilo … appeared first on Tehnozvezdje.

116-palčni zaslon, ki vas popelje onkraj običajnega

»Po 100-palčnem televizorju smo stopili še korak naprej in ustvarili 116-palčni televizor, ki vas bo z neskončnim horizontom pikslov in impresivnim »jumbo« zaslonom UX popolnoma prevzel ob vsakem prizoru,« pravijo pri Hisense. Ne glede na to, ali gledate film, spremljate športno tekmo ali uživate v igri s prijatelji, razsežnost zaslona prinaša izjemno žive in natančne podobe.

Nova generacija vrhunske barvne tehnologije

Nova RGB MiniLED tehnologija postavlja povsem nov standard prikaza barv. Medtem ko običajni MiniLED televizorji uporabljajo enobarvno osvetlitev ozadja, RGB tehnologija uporablja posamezne rdeče, zelene in modre LED diode, ki se prilagajajo vsaki barvi posebej. To omogoča bistveno čistejše, bogatejše in bolj realistične barve, ki razkrivajo tudi najmanjše podrobnosti na zaslonu. Hisense kot vodilni razvijalec RGB MiniLED tehnologije dosega izjemno barvno natančnost in učinkovitost, kar je prepoznala tudi strokovna javnost – tehnologija UX je bila med najbolje ocenjenimi na sejmu CES 2025.

Tehnologija, ki omogoča kinematografsko doživetje

Sodobna RGB MiniLED tehnologija združuje vrhunsko barvno pokritost, izjemno nasičenost, natančnost, energijsko učinkovitost in prijaznost do oči – vse, kar je potrebno za resnično vrhunsko izkušnjo. Zasloni dosegajo do 95 % barvnega razpona, rezultat tega pa so bogate, pristne in natančne barve. Neposredna RGB osvetlitev ozadja ohranja primarne barve izjemno čiste, svetilnost pa seže do 8000 nitov, kar zagotavlja izstopajoč kontrast in izjemno živost slike. Tisoče lokalnih zatemnitvenih con omogoča precizno upravljanje odtenkov in nasičenosti, zato so barvne razlike vidne tudi tam, kjer bi jih pri drugih tehnologijah spregledali.

Svetla prihodnost – za vaše oči in okolje

Hisense pri razvoju novih funkcij stremi k trajnosti, tehnološkemu napredku in skrbi za okolje. Zaslon omogoča polno svetlost ob zmanjšani porabi energije in tudi manj odpadkov. Dolgotrajno gledanje vsebin ne obremenjuje oči, saj RGB osvetlitev ozadja zmanjšuje škodljivo modro svetlobo, hkrati pa ohranja pristno barvno avtentičnost.

Pametna moč za popolno sliko in zvok

Televizor poganja najzmogljivejši Hisense AI procesor Hi-View AI Engine X, ki s pomočjo globokih nevronskih mrež optimizira sliko in zvok do popolnega realizma. Tako kot človeški možgani se procesor stalno uči in zagotavlja vrhunsko avdio-vizualno izkušnjo, prilagojeno vsakemu prizoru.

Funkcije za vrhunsko izkušnjo

Ne glede na svetlobne razmere v prostoru bo vaš zaslon vedno prikazal čisto filmsko briljantnost. Hisense Anti-Reflection PRO zmanjša moteče odseve, da lahko uživate v vsakem prizoru – od serij do športnih dogodkov. Avdio komponenta je prav tako impresivna: večkanalni 6.2.2 zvočniki Hisense skupaj s sistemom Opéra de Paris Devialet prinašajo zvok, ki ga ne boste le slišali, temveč tudi občutili. Za ljubitelje iger UX ponuja 165 Hz Game Mode Ultra, ki zagotavlja izjemno gladke vizualne učinke in hitro odzivnost, da boste vedno korak pred igro.

RGB MiniLED tehnologija odpira novo poglavje v svetu premium televizorjev, Hisense pa ostaja vodilni inovator, ki ustvarja prihodnost domače zabave tukaj in zdaj.

The post Hisense piše zgodovino z največjim RGB MiniLED televizorjem appeared first on Tehnozvezdje.

Hisense pri U8Q – prva črka predstavlja oznako tehnologije oz. umeščenosti v paleti, druga modelno leto -, uporablja tudi oznako mini LED Pro. S tem želi povedati, da je televizor naprednejši od drugih, cenejših z enako zaslonsko tehnologijo. Kar nesporno drži in se vidi v praksi, seveda pa je lepljenje tovrstnih nazivov nekoliko odveč. V diagonali 139 cm (55 palcev), kakršno smo imeli na testu, ta model ponuja tisoč t. i. zatemnitvenih območij, v večjih seveda več. To je nekakšna srednja vrednost, ki pa se že pozna v primerjavi z nekaj sto območji, saj so tako končni prikaz kot možnosti nastavljanja na višjem nivoju. Morda še vedno zlata sredina ostaja model U7, to bo v testu povedal Marjan, vendar bi se sam zagotovo odločil za stopničko višjega predstavnika, ker mislim, da ima nekaj konkretnih prednosti.

Ob odpiranju škatle sem bil kar nekoliko presenečen nad debelino tega televizorja. Nismo več navajeni tako zajetnih, kar sicer ne predstavlja nobene težave, a od strani ne izgleda tako ugledno kot če je na steni res tanek primerek. Nekaj k temu pripomore tudi izbira materialov. Škatla je bila tudi nenavadno težka za televizor te velikosti – priporočam sicer vsaj za stopnjo večjega – in izkazalo se je, da je podstavek res masiven. Njegova osemkotna, rahlo potegnjega oblika je prav tako neobičajna, na srečo pa globine ni toliko, da bi zadeva preveč ovirala postavitev zvočne letve, ki so jo seveda nadvse svetujem kot nujni dodatek, četudi vgrajeni zvočniki niso ravno za odmet. Podstavek je torej sredinski, zaradi česar ni treba skrbeti glede širine omarice, kot je pri stranskih nogah, vendar ni vrtljiv, zato boste morali za prilagajanje usmerjenosti zaslona premakniti cel televizor s podstavkom vred. Priključki so na levi strani in vhod za napajanje na desni, kakor smo navajeni tudi pri večini ostalih. Dobrodošla je sprememba pri daljinskem upravljalniku, ki tokrat nima kovinskih delov in povsem oglatih zaključkov, zaradi česar je bil prejšnji res neudoben za uporabo. Tokrat je veliko bolje, še vedno je spodaj in na vrhu odsekan, spominja denimo na Galaxy S222 Ultra, vendar ga ne boste čutili v dlaneh. Zaradi sončnih celic je dokaj velik, polniti pa ga je mogoče tudi prek USB-C. Kar pa verjetno ne bo potrebno, saj bo porabil malo energije. Tipke so v redu in jih je dovolj, veseli me, da so prisotne tudi številčne za TV-programe, ki jih ponekod ni več.

Zelo lepa slika po nastavljanju

Neposredno iz embalaže mi slika tega televizorja v nobenem od načinov ni bila niti malo všeč. Okusi so različni in zelo verjetno bo marsikdo ocenil drugače, a vseeno mislim, da bi lahko Hisense ponudil še en slikovni način, razen res anemičnega Filmmaker mode, ki je še za moj okus preveč neizrazit, z nekoliko bolj nevtralnimi, nepoudarjenimi nastavitvami. Kot običajno sem zato za osnovo vzel način Kino, mu znižal ostrino na ničlo, izključil vse »izboljšave« šuma in ostalega, prilagodil kontraste, svetilnosti, barvno temperaturo, gibanje in ostalo, in nazadnje sem bil precej zadovoljen. Pravzaprav pri večini virov, najsi bo klasičen TV-program (sicer z aplikacije), Youtube ali pretočne storitve s sliko HDR (zvečine Dolby Vision), nisem videl veliko razlik v primerjavi z OLED-om. Vsaj če gledam sliko kot celoto in njen vtis, ki ga naredi na gledalca. Prijetne barve, dovolj svetlo, a hkrati z ohranjanjem temnih predelov, dobri kontrasti, viden učinek HDR, solidna barvna pravilnost oz.

Vendarle se določene, ne bom rekel pomanjkljivosti, temveč manjše težave še poznajo. Črnina kakopak ni popolna, kar se sicer opazi redko, in »okno« nastavitev, pri katerih slika izpade res dobro, je še vedno dokaj ozko. Ko malenkost preveč zvišate svetlost ali znižate kontrast, se lahko hitro pozna, da je vse skupaj preveč svetlo in ni več tistega pravega učinka temne slike v filmih. Svetloba lahko tudi rahlo prebija območje, kjer bi morala biti. In seveda barve ne sijejo na enak način kot pri OLED-u. Toda vse to so malenkosti, ki večinoma ne vplivajo na gledalčevo zadovoljstvo, in jih bo opazil zgolj nekdo, ki je že vsaj nekaj ur zrl v kakšen še naprednejši zaslon.

Zvočniki so precej glasni, s solidnimi basi, celo nekaj simuliranja prostorskega zvoka (Dolby Atmos) in nasploh boljši od pričakovanj, malo pa jih zmanjka v višjih frekvenčnih območjih. Zato se mi zdijo bolj primerni za filme in serije, manj pa denimo za glasbene navdušence. Kdor hoče pravo vzdušje, si bo še vedno omislil zvočno letev ali kakšen drug sistem, toda za mnoge bo verjetno tudi vgrajena rešitev povsem ustrezna, česar ni mogoče reči za veliko televizorjev, še posebej ne takih, ki niso iz višjega cenovnega razreda.

Televizor nudi tri priključke HDMI 2.1, namesto četrtega pa boste, ločenega od ostalih povsem na robu, našli še USB-C. Ideja je, da je mogoče enostavno priključiti PC, vendar nisem prepričan, da je ta možnost boljša od četrtega HDMI-ja s polno specifikacijo 2.1. Resne grafične kartice imajo namreč izhode HDMI in Displayport, redke USB-C, prenosnikov pa skorajda ne povezujemo s televizorji.

V sistemu Vidaa so nekoliko poenostavili dostop do določenih zadev, še vedno pa je včasih potreben kakšen klik preveč za spremembo določene nastavitve ali vrnitev nekam nazaj. Tudi viri so zdaj bolj »pri roki« in vse skupaj deluje bolj intuitivno. Celo zgornji del domačega zaslona je končno izkoriščen, a žal pretežno v promocijske namene. 

Obstajajo objektivno boljši in subjektivno bolj všečni televizorji, redki sicer, toda vsi po vrsti so tudi občutno dražji kot Hisense U8Q. V svojem cenovnem razredu pa ta model nesporno izstopa po kakovosti slike in tudi zvoka.

HVALIMO:

• Generalno gledano lepa slika, ne glede na vir
• Visoka svetilnost
• Izboljšan daljinski upravljalnik
• Uporabniški vmesnik sistema Vidaa počasi napreduje
• Ugodna cena glede na zmogljivosti

GRAJAMO:

• Ne najbolj ugledno ohišje
• »Okno« nastavitev za res lepo sliko je še vedno dokaj ozko
• Uporabniški vmesnik ima še prostor za izboljšave
• USB-C namesto četrtega HDMI 2.1

The post Hisense 55U8Q: Kaj sploh še ostane dražjim? appeared first on Tehnozvezdje.

Za začetek se zadržimo pri uri Watch S4 41 mm. Niso predstavili nove generacije, temveč so že znano Watch S4 skrčili v manjše ohišje premera 41 milimetrov, oblikovno primernejše ženskim zapestjem. Čeprav poudarja stilsko posebnost, ob svetlozeleni izstopa izvedba z milanskim paščkom. Kot vsaka druga nosljiva naprava spremlja vadbo in zdravje z vključeno analizo kakovosti spanja. Na seznamu ima približno 150 športnih načinov, njena baterija pa zagotavlja do 8-dnevno avtonomijo. Naprodaj je po priporočeni ceni 159 evrov.

Deset evrov manj boste odšteli za slušalke Open Wear Stereo Pro. Gre za slušalke odprte zasnove z mehkim podaljškom oziroma zanko, ki se ovije okoli uhlja in poskrbi, da je del z zvočnim gonilnikom stabilen natanko nad vhodom v sluhovod. Poleg uravnoteženega zvoka, ki ga jamči kodek LDAC, jih odlikuje 8,5-urna avtonomija. Skupaj s polnilno škatlico je energije dovolj za 45 ur neodvisnosti od električne vtičnice.

Gospodinjstvom je Xiaomi namenil robotska sesalnika Robot Vacuum 5 in 5 Pro. Odlikuje ju visoka sesalna moč dvajset tisoč paskalov, dvojne vrteče blazinice za vlažno brisanje tal in samočistilne funkcije, odvisne od tega, ali jima je dodana standardna ali profesionalna priključna postaja. Posebnost je še izvlečeni hrbtni modul s tipali, ki se po potrebi pospravi v ohišje in omogoči robotu vožnjo pod nizkim pohištvom, ter stranska krtača na iztegljivi roki za pometanje kotov. Priporočena cena znaša 650 oziroma 800 evrov.

Hkrati so predstavili še tri gospodinjske aparate, ki jih do zdaj nismo bili vajeni. Ne vemo, ali jih bomo srečali v bližnjih trgovinah, vendar zna marsikoga pritegniti pralno-sušilni stroj z 9-kilogramskim bobnom, hladilnik in klimatska naprava dveh moči. Za vse je značilna preprosta uporaba in povezljivost z aplikacijo Xiaomi Home.

Redmi Pad 2 Pro je nova generacija tabličnega računalnika z 31-centimetrskim (12,1-palčnim) zaslonom in procesorjem srednjega zmogljivostnega razreda Snapdragon 7s. Ker je zasnovan za dolgotrajno zabavo, je opremljen z baterijo kapacitete 12 tisoč miliamperskih ur. Odlikuje ga sistem Hyper OS s celovitimi funkcijami povezovanja med napravami in orodji umetne inteligence. Priporočena cena za izvedbo z 8+128 gigabajti bo od 16. oktobra 279 evrov in za 8+256 329 evrov. Če k tej dodamo še možnost povezave v omrežje 5G, potem cena naraste na 399 evrov. Kdor se bo zanjo odločil do 16. novembra, ob tablici brez povezave v mobilno omrežje prejmete elektronsko pisalo in v ponudbi operaterjev ob modelu »5G« še tipkovnico.

Xiaomi je še en izdelovalec, ki se je odločil televizorje opremiti z zasloni mini-LED. Poleg svetle slike, lepih barv in primernega kontrasta jih odlikuje 144-herčno osveževanje, od katerega boste največ imeli gejmerji. Sistem lokalne zatemnitve izboljšuje temnejše prizore, algoritmi za prikaz gibanja zagotavljajo, da so športne in akcijske sekvence gladke in brez zamegljenosti, 15-vatna zvočnika pa primerno kakovost zvoka. Televizor je na voljo v diagonalah 140 (55), 165 (65) in 190 centimetrov (75 palcev) po priporočenih cenah 799, 999 in 1299 evrov.

Za konec je ostala nadzorna kamera C701. Primerna je za uporabo v prostoru ter ima ob 8-milijonskem tipalu sposobnost zaznave, podprto z umetno inteligenco. Prepozna obrise in gibanje ljudi ter opozori na nenavadno aktivnost, hkrati pa učinkovito zmanjša lažne alarme, ki jih sprožijo hišni ljubljenčki, spremembe osvetlitve ali druga gibanja, ki niso človeška. Dodatne funkcije, kot sta zaznavanje glasnih zvokov in panoramsko spremljanje, zagotavljajo dodatno raven zaščite in omogočajo hitro zaznavanje nepričakovanih zvokov ali gibov. Priporočena cena za kamero C701 je 60 evrov.

The post Če bi Xiaomi v sveženj dodal še avto, bi bilo NORO! appeared first on Tehnozvezdje.

Birokratska odločitev še zdaleč ni nova. Direktiva je bila sprejeta leta 2019 z datumom uveljavitve 2021. Leta 2023 so sprejeli dodatne omejitve. Daleč od tega, da bi bila usmerjena le v televizorje. Direktiva o okoljsko primerni zasnovi namreč zajema več kot 40 skupin izdelkov. Med temi so pralni stroji, hladilniki, toplotne črpalke in tako naprej. Pravila so postavljena, da bi zmanjšala skupno porabo energije, česar ne morem označiti za slabo. Vprašljiva pa je izvedba. Močno namreč spominja na način, kako so konec prvega desetletja 21. stoletja iz trga izrinili plazemske televizorje. Tudi tokrat se je pričakovalo, da bo posledica zaton zaslonov razločljivosti 8K. To se sicer ni zgodilo. Po zaslugi rešitve v slogu »volk sit in koza cela« se zastavlja vprašanje, ali bo direktiva dosegla namen.

Težava je tudi v tem, da imajo države izven Evropske unije milejše standarde energetske učinkovitosti. Ameriški program Energy Star je prostovoljen. Kitajska in Avstralija imata obvezna pravila, a z bolj prilagodljivimi omejitvami. Čeprav radi pozabljamo, nas zgodovina tehnološkega razvoja uči, da so pravila nujna. Trkanje na ekološko vest proizvajalcev in potrošnikov še nikdar ni bilo učinkovito.

Posledica uredbe je, da imajo televizorji in monitorji tovarniško nastavljen ekološki ali način varčevanja energije. Ta način ima znatno omejeno svetilnost zaslona. Zgolj v tem primeru dosegajo predpisane omejitve. Te niso enake za vse. Odvisne so od tehnike (LCD ali OLED) in razločljivosti (HD, 4K ali 8K). Meje, ki jih ne smejo preseči, so izražene z indeksom energetske učinkovitosti (EEI). Ta je odvisen od površine in ločljivosti zaslona. Povedano preprosto, večji zasloni višje razločljivosti lahko porabijo več, vendar znotraj omejitev. Te v primeru velikega televizorja 8K pomenijo, da je svetilnost zaslona v ekološkem načinu zgolj 30 odstotkov najvišje. Kljub temu je meja udobnosti gledanja recimo postavljena okoli 50 odstotkov. Napovedi nekaterih, da na trgu Evropske unije zaradi uredbe ne bomo mogli kupovati televizorjev 8K, se niso uresničile. Čeprav je prodaja padla, a je to zelo verjetno posledica smešno visokih cen, ki jih zahtevajo zanje. Prav tako se ni uresničila napoved, da bomo prisiljeni posegati po starejših modelih z manj zmogljivimi procesorji. Zadnje čase se zaradi algoritmov umetne inteligence zvišuje tudi njihova poraba.

Morda bi mislili, da ima torej uredba smisel in dosega cilje. Ocenjeno je, da je prihranek v letu 2020 dosegel 20 teravatnih ur. Do leta 2030 naj bi narasel na 51 teravatnih ur letno. To predstavlja dva odstotka porabe električne energije v Evropski uniji. Če so podatki točni, potem sodobni televizorji za prikaz slike na enaki površini porabijo osemkrat manj energije kot modeli iz devetdesetih let. Ti so še temeljili na energijsko potratnih katodnih ceveh. Ampak dvomim, da je to posledica uredbe. Ena zadeva je namreč vprašljiva. Proizvajalci so morali uvesti varčni način. A nič gledalcu ne preprečuje, da bi preklopil na katerega od prijetnejših in bolj potratnih. Morda bo treba pogledati globlje v nastavitve, da najdete opcijo izklopa »varčevanja«. Ali pa klikniti na kakšno zoprno obvestilo, da bo odslej poraba višja. Če se torej sprašuješ, od kod prihajajo »varčevalni« načini v televizorju, ki roko na srce po mojem mnenju nimajo pravega smisla, zdaj veš.

The post NEDELJSKI NASVET: Veš, zakaj televizor opozori o povečani porabi, ko spremeniš slikovni način? appeared first on Tehnozvezdje.

Glavni poudarki letošnje linije so v velikih zaslonih (diagonale do sto palcev oz. dveh metrov in pol ali celo večje), umetni inteligenci, kakovosti slike,  predvsem na račun zaslonov mini LED, in hitrem osveževanju (165 Hz). Televizorji imajo oznako Q, potem, ko so bili lanski N. Denimo U8Q nadomešča U8N. Lanski so v celotni oznaki še imeli dve črki, torej U8NQ, vendar tisti Q ni označeval modelnega leta.

Največja sprememba pri modelih je v tem, da je »izginil« priljubljeni, izhodiščni mini LED z oznako U6, prvak po razmerju med ceno in kakovostjo U7 pa ima dva naslednika. Tako so v spodnjem delu sfere z zasloni mini LED zdaj trije: E8Q, U7Q in U7Q Pro. Prvi je na voljo v velikostih od 55 do 75 palcev (139 cm do 190 cm), medtem ko drugi povečuje diagonale do 100 palcev (254 cm), bil naj bi tudi nekoliko naprednejši v sliki in zvoku (z vgrajenim nizkotoncem). Prava zamenjava za U7N je U7Q Pro, ki osveževanje dviguje s 144 na »pravih« 165 Hz, kar bo pomembno za igričarje s PC-ji, in ima zvočniški sistem 2.1.2.  Tudi tu so diagonale do dveh metrov in pol.

Najboljši model mini LED za množični trg, ki gre v (točkovni) svetilnosti vse do 5.000 kandel – drugi se ustavijo pri nekje od tisoč do tri tisoč –, U8Q, bo prav tako naprodaj v enakem naboru diagonal. Vrača se najmanjša, 139 cm (55 palcev), ki je lani pri U8N ni bilo. Zvočniki so tu 4.1.2, osveževanje prav tako do 165 Hz in zraven še podpora za AMD Freesync Premium, poleg standardnega sprotnega spreminjanja sličic na sekundo (VRR) in nizke zakasnitve.

Nekje tu, vsaj cenovno, je tudi A85Q, edini OLED v ponudbi. Hisense ne razkriva, kakšne vrste zaslon so uporabili, verjetno pa gre za bolj osnovnega, ne enega od naprednih s primerljivo svetilnostjo kot jo nudijo mini LED-i, na katere še naprej stavi ta znamka. Osveževanje gre tu do 120 Hz, televizor stoji na vrtljivem osrednjem stojalu. Nasploh je večina modelov letos na centralnih stojalih, le redni na nogah ob strani (ki običajno niso dovolj narazen, da bi bil vmes prostor za zvočno letev).

Med modeli QLED (s kvantnimi pikami) je na vrhu E7Q Pro, ki nadaljuje lansko nekoliko presenetljivo uspešnico, namenjeno igričarjem. Tu je osveževanje do 144 Hz, diagonale pa od 43 palcev (109 cm), kar je lahko tudi v vlogi računalniškega monitorja, in vse do 100 palcev (254 cm). A7Q in E7Q tudi še ponujata QLED, A6Q je osnovni LCD z razločljivostjo 4K, A4Q pa s polno visoko razločljivostjo in zgolj v diagonalah 32 in 40 palcev (82 in 101 cm). Vmes je še A5Q, ki je dejansko namenjen uporabi v vlogi monitorja, v enakih dimenzijah kot prejšnji, vendar žal z zgolj 60-herčnim osveževanjem in polno visoko razločljivostjo.

Omeniti velja še »najhujšega« UXQ, kot pravijo, »za izbrance,« ki bo prvi z novo zaslonsko tehnologijo tribarvnega mini LED-a (TriChroma). Pri tej so za osvetlitev, še vedno gre v osnovi za LCD, ne za zaslon, kjer vsaka (pod)pika sveti sama zase, uporabili tri osnovne barve – modro, rdečo in zeleno. S tem naj bi zagotovilo izredno svetilnost, vse do 10.000 kandel, in podobne lastnosti slike, kot jih nudi OLED. Najprej z diagonalo 110 palcev (279 cm) in nato še 116 palcev (294 palcev). Televizor ima tudi deset zvočnikov (6.2.2), uglašenih s pomočjo francoskega podjetja Devialet. »Dizajnerski« Canvas TV (S7) ostaja enak, dodali pa so manjši model S5.

Glede operacijskega sistem Vidaa, zdaj v različici 9, je največja novost prepoznava slovenskih govornih ukazov, vprašanj in iskanja. Zatrjujejo, da kljub narečjem pravilno razume najmanj 85 odstotkov izgovorjenega. Na domačem zaslonu so uvedli novo vrstico, kjer je v prvi »ploščici« nazadnje gledan vir, v vrstici z aplikacijami pa je na začetku izbira vira. Poenostavili so okolje za upravljanje pametnega doma, ki zdaj v celoti podpira standard Matter, in dodali nov način za prikazovanje slike ob sliki.

Risbe: Hisense

The post Televizorji Hisense letnika 2025: Svetlejši, »hitrejši« in še prijaznejši appeared first on Tehnozvezdje.