Decembra smo poročali o tem, da bodo kmalu programe TV Slovenija prizemno oddajali le še v sliki visoke razločljivosti (HD). TV SLO 1, 2 in 3 bodo ostali v multipleksu A, ne bo pa jih več v multipleksu C, kjer so (bili) še v standardni razločljivosti (SD). Slednja v l. 2022 po našem mnenju nima več svojega mesta na ekranih v dnevnih sobah (pa tudi na manjših ne), zato je odločitev seveda pravilna. Povezana je sicer s sprostitvijo kapacitet na omenjenem delu omrežja, ki jih bo predvidoma zasedla plačljiva storitev. Bojimo se, da ravno s sliko SD, vendar potrditve nimamo, saj se podjetje Innet, ki naj bi ponujalo plačljivi paket, na naša vprašanja ni odzvalo.

Sprožajo pa stagnacija na področju DVB-T, upad gledalcev, ki televizijski signal primarno sprejemajo z anteno, in vse odločnejši pohod pretočnega videa v povezavi z vedno višjimi internetnimi hitrostmi v fiksnih in mobilnih omrežjih vprašanje, koliko prihodnosti sploh še ima oddajanje s Krvavca in ostalih točk. Navsezadnje to ni ravno zastonj in po svoje je zanimivo, da ob gonji proti (neškodljivim) baznim postajam mobilnih omrežij televizijski oddajniki nikogar ne motijo, čeprav delujejo z bistveno večjimi močmi. Že pred odhodom pomembnih TV-hiš s te platforme in koncem brezplačnega razširjanja komercialnih programov je število gledalcev upadalo. Najprej so svoje naredila kabelska in omrežja IP TV. Po tistem, ko se je ponudba konkretno poslabšala, pa je dodatni udarec zadal pretočni video, tako v obliki aplikacij s »klasično« televizijo kot (naročniških) storitev, ki počasi jemljejo gledalce prvi.

V RTV Slovenija na vprašanje, koliko prihodnosti še vidijo v prizemnem oddajanju televizijskega signala glede na uveljavljenost pretakanja vsebin in razširjenost širokopasovnega interneta, ki se bo z omrežji 5G še povečala, odgovarjajo:

Zavedamo se, da se delež gledalcev televizije prek prizemnih omrežij vztrajno znižuje. Strinjamo se tudi, da bo zaradi razširjenosti široko pasovnega interneta in spremenjenih navad gledalcev v prihodnosti ta delež še manjši. Vendar ocenjujemo, da trenutno ta način za sprejem TV-programov še uporablja tolikšen delež gledalcev, da je smiselno še naprej vzdrževati obstoječa omrežja.

Ta odgovor  v nasprotju z našimi pričakovanji odpira vrata razmišljanju, da bodo omenjeni oddajniki raje prej kot slej končali svoje poslanstvo. Vsaj televizijsko, radio ima, po svoje ironično, mogoče celo nekaj več potencialnega življenja, če ne drugače, v digitalni obliki (a tudi o ukinjanju analogne ni bilo od tistega predloga na Svetu za radiodifuzijo pred leti nobenega govora več). Po našem vedenju sicer niti na RTV, niti regulator, ministrstvo ali kdo drug ni začel te debate, toda ko bo delež gledalcev konkretno pod desetimi odstotki (v kolikor še ni), se bo najbrž treba vprašati, komu na čast je ta signal še v zraku. Vsekakor pa ne pričakujemo več nobenih izboljšav na tem področju. Tehnologija oddajanja DVB-T2 ali kodek h.265 (HEVC) sta pri zdajšnji in prihodnji pomembnosti te platforme skoraj zagotovo ekonomsko neopravičljivi nadgradnji. Smisel bi imeli pred leti, kot bi tudi komercialna storitev morala zaživeti vsaj pred desetletjem (ali še prej), da bi DVB-T morda (za nekaj let dlje) obdržal relevantnost.

Ob tem, ko direktor enote Oddajniki in zveze Miran Dolenec, za oddajanje slike v visoki razločljivosti uporablja opis »Od Pekinga do Pekinga,« imamo še eno vprašanje. Analogija sicer izhaja iz tega, da je bila slika s poletnih olimpijskih iger v Pekingu l. 2008 prva vsebina, ki jo je TV Slovenija poskusno predvajala v visoki razločljivosti, tik pred prihajajočimi zimskimi OI, prav tako v Pekingu, pa bodo programi nacionalke na omrežju DVB-T le še v HD-ju. Toda, že pri prejšnjih zimskih in še posebej zadnjih poletih igrah smo nekoliko upali na sliko 4K, a je nismo dočakali. Tudi tokrat je žal še ne bomo, vseeno pa glede na odgovore z RTV Slovenija upanje na kakšen skorajšnji prenos v še boljši sliki ostaja.

»TV Slovenija posamezne projekte že pripravlja v tehnologiji 4K, vendar razširjenost distribucije 4K v Sloveniji še ni dosegla točke, ki bi upravičila potrebna finančna vlaganja RTV Slovenija v tako produkcijsko in distribucijsko verigo, ki bi bila sposobna nepretrgoma producirati vsebine v razločljivosti 4K in te posredovati operaterjem ter na splet v enaki obliki.«

Iz tega torej lahko razberemo, da so denimo serije, morda tudi kakšne oddaje, dokumentarci in še kaj izvorno v 4K, toda gledamo jih lahko zgolj v polni visoki razločljivosti. Če že, bi jih v 4K verjetno lahko neposredno prek operaterskih sprejemnikov ali digitalnega kabelskega signala (DVB-C), operaterske aplikacije (EON, Neo in ostale) namreč pretakanja v 4K (še) ne omogočajo, kot ga denimo že leta nekatere tuje storitve (Amazon Prime Video, Apple TV+, Netflix, …).

Na TV Slovenija še dodajajo: »Zato za zdaj ostajamo pri odlični kakovosti naše HD-produkcije in distribucije. Pri tem tehnologijo posodabljamo tako, da bomo pripravljeni na preklop na 4K in ne izključujemo možnosti, da bomo v prihodnosti prenašali katerega od večjih dogodkov tudi v razločljivosti 4K.« Tak dogodek bo verjetno športni, morda Eurosong ali kakšna podobna prireditev z dovolj visoko kakovostjo produkcije in velikim številom gledalcev. Tudi takrat, ko bomo to dočakali, bomo verjetno pri operaterjih, ki bodo v shemo ali dodali »poskusni« program TV Slovenija 4K ali bodo pri katerem od obstoječih gledalcem z ustreznimi tehničnimi zmožnostmi (televizor 4K, zadostna internetna hitrost) pošiljali podatkovni tok z lepšo sliko. Naj se nekaj od opisanega zgodi čim prej.  

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post Bognedaj, da bi crknu TV-signal appeared first on Tehnozvezdje.