Dogodek se je pripetil pred dnevi, ko je severovzhodno Slovenijo zajelo močno sneženje. Marsikatero gospodinjstvo je zaradi izpada električne energije ostalo v temi, hkrati pa se je pojavila tudi nevarnost komunikacijskega mrka. Marsikdo sicer ob obilnem sneženju ali žledu sprva ne pomisli, da imajo takšne razmere neposreden vpliv na delovanje mobilnih in fiksnih komunikacij. A vpliv je zelo konkreten. Ko na določenem območju zmanjka električne energije, brez napajanja ostanejo tudi bazne postaje mobilnega omrežja. Da te ne bi takoj ugasnile, so opremljene z baterijskimi sistemi oziroma brezprekinitvenimi napajalniki. Gre za nujno rešitev, namenjeno premostitvi krajših izpadov, saj zaloge energije zadostujejo le za omejen čas.

V tem časovnem oknu morajo vzdrževalci do lokacije pripeljati agregat, ki bazni postaji zagotovi elektriko za daljše obdobje, dokler se omrežje ne stabilizira. Na papirju se zdi postopek razmeroma preprost, v praksi pa pogosto ni. Bazne postaje niso postavljene le v urbanih središčih, temveč tudi na odročnih lokacijah, na hribih in grebenih, do katerih vodijo ozke makadamske poti. Če so te zasnežene ali poledenele, postane dostop izjemno zahteven.

Dodatno težavo predstavljata sneg in led, ki se nabereta na antenah baznih postaj. Prosto širjenje radijskih signalov je v takih primerih močno moteno, zmogljivost celice pa se občutno zmanjša. Uporabniki tega pogosto ne želimo sprejeti, saj od omrežja pričakujemo enako delovanje ne glede na razmere.

Takrat vzdrževalcu ne preostane drugega, kot da se fizično povzpne na stolp in ročno odstrani led ter sneg ali odpravi drugo napako. Delo poteka v vetru, na spolzkih površinah in ob stalni nevarnosti zdrsa, zato zahteva izkušenost, zbranost in precej poguma.

Prednost v takih razmerah predstavlja dejstvo, da si operaterji pogosto delijo komunikacijske stolpe. To omogoča delitev odgovornosti in hitrejše dogovarjanje, kdo bo poskrbel za posamezno lokacijo. Ko so izpadi obsežni, sodelovanje ni več izbira, temveč nuja, ekipe praktično vseh operaterjev morajo delovati hitro in usklajeno. Noben namreč nima tolikšnega števila ekip, da bi ob hkratnih okvarah brez pomoči drugih pokril vse prizadete točke. Tudi tokrat se je, podobno kot ob večjih naravnih nesrečah v preteklosti, pokazalo, da znajo v kritičnih trenutkih stopiti skupaj in poskrbeti, da osnovne storitve ostanejo dosegljive.

Naravne nesreče sicer ne prizadenejo le mobilnih, temveč tudi fiksna omrežja. Res je, da signal tam potuje po kablih in da je aktivno opremo v centralah razmeroma enostavno napajati z agregati, a to težave ne odpravi v celoti. Če gospodinjstvo nima elektrike, domači usmerjevalnik ne deluje in povezava z omrežjem je prekinjena, ne glede na stanje infrastrukture v ozadju.

V takih trenutkih se še posebej jasno pokaže, kako tesno so sodobne komunikacije povezane z zanesljivo oskrbo z električno energijo in s požrtvovalnim delom ljudi na terenu.

The post Požrtvovalnost med naravnimi nesrečami nima meja appeared first on Tehnozvezdje.

»S prevzemom celotnega podjetja Peter’s Teleurh nadaljujemo zastavljeno dolgoročno strategijo širjenja lastnega optičnega omrežja. Poleg optičnega omrežja v Ljubljani smo pridobili tudi omrežja v Kranju, Domžalah in Trzinu in lastno podatkovno središče v Ljubljani,« so pojasnili v A1. Za kako obsežno infrastrukturo gre, ali koliko priključkov so pridobili, niso razkrili.

Prevzeto podjetje se ukvarja z razvojem, načrtovanjem in gradnjo optičnih omrežij, lani je ustvarilo nekaj več kot milijon evrov prihodkov in 76 tisoč evrov čistega dobička.

»V A1 Slovenija si še naprej prizadevamo razvijati napredne komunikacijske rešitve, s katerimi se bomo lahko tudi v prihodnje na tržno in regulatorno zahtevnem trgu učinkovito odzvali na potrebe uporabnikov,« so še poudarili v tem telekomunikacijskem operaterju.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post A1 Slovenija krepi optično infrastrukturo z novim prevzemom appeared first on Tehnozvezdje.

Zadnji mesec sem bil prisiljen »preživeti« v zelo različnih okoljih, zato vem, kako je zoprno« če internetni priključek melje kot kavni mlinček med pošiljanjem (manj med sprejemanjem) velikih datotek. Vsakič znova sem bil vesel, ko sem se vrnil v »hitro« domače okolje, toda ko sem ob neki priložnosti začel premetavati obstoječe številke, sem prišel do zaključka, da so spremembe praktično za ovinkom. Ne moti me toliko dotočna (100 megabitov) kot odtočna hitrost (20 megabitov), ki občasno že postaja ozko grlo povezave. Glede slednjega bom ponovil, kar vedno pravim. Najbolje je, da sta hitrosti enaki neodvisno od smeri, v katero podatki potujejo.

Zmogljivost internetnega priključka je odvisna od števila uporabnikov. V nadaljevanju bom upošteval le enega, čeprav to ne pomeni, da bi morala biti v primeru štirih članov gospodinjstva hitrost štirikrat večja. Ni nujno, ker nikdar niso vsi enako podatkovno potratni in tudi če so, povezave ne zasedajo sočasno. Faktor dva, morda tri v tem primeru zadošča.

Igranje iger v spletu. Redko kdo še igra brez povezave in četudi ne govorim o pretakanju s strežnikov, tovrstna zabava še vedno zahteva razmeroma velike hitrosti. Pod 60 megabiti ne sekundo se ne spustite oziroma si rezervirajte vsaj 100 v primeru, ko so igre visoke razločljivosti. Za vsak primer, saj v tem primeru od viška ne boli glava. Še skoraj bolj pomembna je pri igranju sicer zakasnitev omrežja, a o tem kdaj drugič.

Brskanje po spletu in zapravljanje časa v družbenih omrežjih. Načelno tovrstne zadeve ne zahtevajo velikih hitrosti, dokler ne boste na primer na Youtube hoteli naložiti video posnetek težak nekaj gigabajtov. Sem naredil to na povezavi z odtočno hitrostjo enega megabita. Nekajkrat in čakal celo noč! Najmanj 10 megabitov je tako skoraj nujno. A samo, če živite sami. Za družino niti od daleč ne zadošča. V tem primeru priporočam vsaj 50 megabitov v smeri proti omrežju.

Delo od doma. Udobno bo, a hkrati moteno, če hitrost ne bo dovoljšna. Občasno delo zahteva, da hitro sprejmete, ali pošljete »velik« dokument, zato se nikar ne sprijaznite z manj od 20 megabitov. Družina spet potrebuje nekajkratnik te številke. Ker tovrstna oblika »zaposlitve« zahteva pogoste videokonference, nikar ne zanemarite odtočne hitrosti.

Gledanje vsebin s spleta. Pretočne video storitve ne zahtevajo nesposobno velikih hitrosti. Za silo bo dovolj že 10 megabitov. A če želite boljšo kakovost videa in bo različne vsebine sočasno gledalo več družinskih članov, potem lestvico spet močno dvignite.

Večina od vas ima že zdaj hitrejšo povezavo, a če je nimate, potem velja razmisliti o pohitritvi. Kolikšne možnosti imate, je odvisno od izbranega operaterja in kakovostjo povezave do vašega doma, nato pa še od domače opreme in konfiguracije stanovanja. Bom pa operaterje ponovno pozval (spomnil), naj izboljšajo ponudbo samostojnih internetnih paketov. Ne mislim plačevati še enkrat toliko kot zdaj ali se celo naročiti na paket združenih storitev (trojček), zgolj zato, ker me hitrosti 100 in 20 megabitov na sekundo že počasi omejujeta!

Naslovna fotografija DepositPhotos.

The post NEDELJSKI NASVET: Ali veste, kako hiter mora biti INTERNET? appeared first on Tehnozvezdje.

Pred časom mi je dober poznavalec slovenskega telekomunikacijskega trga potrdil tezo, da velik delež naročnikov ne plačuje polnih cen, saj izkorišča take ali drugačne akcije, in po dveh letih vezave znova najde nekaj podobnega. Navsezadnje sem tudi sam izkoristil tako (sicer brez vezave), ko sem pred kratkim otrokov predplačniški paket spremenil v pravega naročniškega z zadostno količino vključenih mobilnih podatkov. Saj veste, da Youtube, TikTok, igre in ostale priljubljene storitve požrejo veliko podatkovnega prenosa, ki mora biti na voljo v vsakem trenutku, ne zgolj takrat, ko domači Wi-Fi ni zaklenjen. Redne cene so torej, podobno kot pri avtomobilih in še kje, zgolj orientacija in ne odražajo najbolje dogajanja na trgu, kajti kdor se vsaj približno znajde (in mu ni odveč na vsakih nekaj let tudi zamenjati operaterja), si zagotovi lep popust najmanj za pol leta, lahko tudi eno ali celo dve leti. V tej najnovejši akciji pa vse do morebitne naslednje menjave operaterje ali večje spremembe ponudbe pri A1.

Omenjeni operater 50-odstotni popust ponuja vsem, ki k njemu prenesejo mobilno številko ter izberejo enega od paketov MIO ali A1 Vajb ter sklenejo dvoletno vezavo, ter še tistim, ki se na novo odločijo za internetne ali televizijske storitve s paketi Net in Net Ultra ter Xplore TV in Ultra Xplore TV, prav tako z začetno dvoletno zvestobo operaterju. Popust jim ostane tudi kasneje, vendar do takrat, dokler bo operater imel v ponudbi omenjene pakete, četudi s spremenjeno vsebino. Obstaja sicer velika verjetnost, vsaj glede na izkušnje v zadnjem obdobju, da bo to še kar nekaj let, nujno pa seveda ni.

A1 je sicer letos poenotil internetne pakete, ki se zdaj ne razlikujejo več glede na tehnologijo dostopa (fiksni ali mobilni), pri mobilni telefoniji pa se rad pohvali z največjim omrežjem 5G v Sloveniji. To zdaj po podatkih operaterja pokriva že več kot 81 odstotkov prebivalstva, do konca prihodnjega leta pa naj bi pokritost dosegla 99 odstotkov prebivalstva, kar je skorajda primerljivo pokritosti s signalom »bazične« tehnologije GSM (2G) ali tudi zanesljive in preizkušene širokopasovne LTE (4G). Popolne pokritosti ozemlja zaradi njegove topografije ne bo nikoli, razen če bi ga kdo financiral iz drugih, ne komercialnih vzgibov.

Posebnost v ponudbi A1 ostaja Netflix, ki je vključen v določene pakete vključen z osnovnim nivojem storitve (naročniki se lahko odločijo za tudi za doplačevanje višjega nivoja z boljšo kakovostjo slike in zvoka ter možnostjo gledanja na več napravah naenkrat). Poleg omenjenega je v pakete vključen tudi domači pretočnik Voyo, na voljo pa sta še Max in NBA League Pass.   Prednost naročila teh pri operaterju je v plačevanju prek iste položnice, brez vpisovanja podatkov plačilni kartici kamorkoli.

Ponudba polovičnega popusta je na voljo do konca avgusta in je zelo verjetno odziv na dogajanje na trgu v zadnjih mesecih, ko je s svojo akcijo veliko novih naročnikov pridobil Telemach, poleg tega pa je ta operater napovedal prevzem T-2, ki se je znašel v novi zahtevi za začetek stečajnega postopka. Razplet te zgodbe naj bi bil znan proti koncu meseca.  

• 
  PRVI VTIS Škoda Epiq: Imajo velik problem in ne vem, kako ga bodo Čehi rešili?
• 
  Če ima dva, potem oba čim bolj izkoristite!
• 
  KRATKI TEST ASUS Vivobook S14: Šele v pravem kontekstu se pokažejo njegove prednosti
• 
  Anker eufyMake z novim programom išče ustvarjalce
• 
  Prah se je polegel, a nejevolja zaradi sprememb ogleda za nazaj ostaja

The post Polovička za vedno, priljubljen pristop za novačenje uporabnikov appeared first on Tehnozvezdje.

S prvim avgustom bodo torej začele veljati nove, višje cene za večino storitev pri operaterjih T-2 in Telemach. Obadva sta obvestilo o tem, predvidljivo, začela z navedbo, kaj bodo uporabniki dodatnega dobili. Večinoma takega, česar ne potrebujejo zelo nujno in niti ne bodo izkoristili. Pri T-2 so se pohvalili z večjo količino prenosa podatkov v tujini, zajeto v pakete, a to je pravzaprav zgolj posledica podražitve. Po evropski uredbi se namreč vključena količina v gostovanju izračunava glede na mesečno naročnino. Če je znesek slednje višji, to pomeni več vključenih gigabajtov. Poleg tega bodo mobilni naročniki deležni tehnologije 5G in s tem hitrosti prenosa podatkov do 1000/100 Mb/s ter klice prek tehnologije VoLTE, kar je oboje posledica migracije nacionalnega gostovanja k A1 Slovenija, ki so jo napovedali nedavno.

V tem operaterju so sicer podražitev označili kot »redno uskladitev cen s stroški poslovanja glede na rast indeksa cen življenjskih potrebščin, višjih stroškov dela, uporabe programskih pravic in spremljajočih naložbenih aktivnosti družbe T-2 v širitev in nadgradnjo omrežja, ki zagotavljajo razvoj naprednih storitev in neprestano posodabljanje infrastrukture.«

Mobilni paketi pri T-2 se bodo podražili različno, od pol evra pa vse do treh evrov na mesec. Tule je tabela:

Ob tem dodajmo, da se »domače« vključene količine ne spreminjajo, a naj bi se »v bližnji prihodnosti.«

Tudi večina aktualne paketne ponudbe pri T-2 bo dražja, za tri ali štiri evre na mesec. Takole to izgleda:

Dražji bodo prav tako starejši paketi in samostojni dostop do interneta, slednji večinoma za en evrov na mesec. Ob tem v oči bodejo primerjalno dokaj visoke cene in nizke hitrosti glede na to, kar naročniki dobijo v združenih paketih, vendar v T-2 vztrajajo, da je njihova ponudba na tem področju še vedno konkurenčna.

Telemach

Poglejmo še, kaj čaka naročnike Telemacha. Dotični operater je sicer po naših informacijah s svojo akcijo aprila in maja pritegnil lepo število novih naročnikov, ti dve leti ne bodo plačevali skoraj ničesar, kar je sicer značilno za slovenski trg. Malokdo v resnici plačuje redne cene, temveč večina išče novo akcijo, ko se jim izteče vezava za staro. Telemach v svojem obvestilu ni dal pojasnila glede višanja cen, na naše vprašanje pa so odgovorili v podobnem tonu, kot je zapisal T-2. Torej, da gre za uskladitev z rastjo cen drugih storitev, dela in vsega ostalega.

Tu bodo mobilni paketi dražji za en evro na mesec, ne glede na različne solo ali družinske kombinacije in umestitev. Najnižji paket Več bo torej v odstotkih deležen največje podražitve, srednji Še več srednje in najvišji Največ najnižje. Njihove standardne cene bodo po novem 13,89 – 19,89 in 25,90 evrov (zanimivo, zakaj dvakrat 89 in enkrat 90 centov na koncu).

Fiksni paketi EON se bodo prav tako po uravnilovki podražili za dva evra na mesec. To pomeni, da bo njihove redne cene 45,90 evrov za EON Light, 55,90 evrov za EON Full in 69,90 evrov za EON Premium.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post T-2 in Telemach z avgustom vsepovprek dvigujeta cene appeared first on Tehnozvezdje.

Pomembnejši mejniki T-2:

Miroslav Štravs je svetovalec za regulativo, varnost in strateške naloge v T-2. V podjetju je 12 let, nekaj let je bil član poslovodstva, toda zraven je skoraj od začetka, saj je bil pred tem direktor oz. tehnični direktor glavnega tehnološkega partnerja. Zato dobro pozna zgodovino tega operaterja, aktualnosti in načrte za prihodnost. Z njim smo preleteli nekatere najpomembnejše mejnike in odločitve v teh dveh desetletjih ter tisto, kar je za uporabnike pomembno danes.

Ob tem ne moremo povsem mimo zahteve za stečaj, doslej že četrte, ki jo je pred približno mesecem dni vložil Slovenski državni holding (SDH). Sodišče po ugovoru T-2 o njej še ni odločilo (ali pa morda je, vendar informacija o odločitvi še ni prišla v javnost), vendar to mora storiti kmalu. Potem bomo vedeli, ali bo lahko podjetje normalno poslovalo naprej ali se bo morda nad njim res začel stečajni postopek in ga bo upravitelj poskušal prodati (SDH naj bi bil za prodajo v celoti). Vse skupaj sicer izvira iz 120 milijonov evrov posojila za gradnjo optičnega omrežja pri konzorciju bank pod vodstvom NLB iz l. 2007, ki ga slednja v postopku prisilne poravnave T-2 ni prijavila kot terjatev. Ta je nato prešla pod SDH, vendar v T-2 vztrajajo, da je terjatev SDH neupravičena in zastarana. V dodatne podrobnosti se tu ne bomo spuščali in bomo najprej počakali na odločitev sodišča. Zdaj pa se posvetimo pogovoru o zgodovini in aktualnih izzivih T-2.

Kaj je po vašem mnenju tisto, kar je T-2 v teh dveh desetletjih najbolj zaznamovalo? S čim se je ta operater profiliral na trgu, kaj naročniki najbolj cenijo pri njem?

V začetkih T-2 se je pri gradnji omrežij ravno povsod uveljavljal princip vse-IP, torej vse telekomunikacijske storitve prek internetnega protokola, to je pomenilo veliko lažji vstop na trg. Telefonske storitve je bilo denimo namesto z velikim številom central mogoče zagotavljati z nekaj strežniki za celotno Slovenijo, storitve pa vzpostaviti zelo hitro ter razmeroma poceni. Iz tega izhaja poudarek na tehnološki naprednosti, ki smo ga po mojem mnenju skozi teh 20 let dobro vzdrževali. Druga močna stran T-2 je seveda IP-televizija in enostavnost njene uporabe. Storitve so bile ravno zaradi teh izhodišč odlične in njihove cene konkurenčne. T-2 pa je posledično operater z najvišjo lojalnostjo naročnikov na slovenskem trgu.  

Na začetku ste vendarle morali uporabiti obstoječe Telekomovo bakreno omrežje, kje ste videli svojo prednost?

Ugotovili smo tudi, da je bakrena zanka v Sloveniji dokaj kratka, kar je omogočilo uporabo tehnologije VDSL. Takrat so jo uporabljali zgolj operaterji na Japonskem in v Južni Koreji, celotna Evropa pa ADSL, ki je omogočal prenos podatkov na daljših razdaljah, a posledično z nižjimi hitrostmi. Tako smo s korejsko tehnologijo takrat vzpostavili omrežje VDSL in se profilirali kot operater s hitrim in zanesljivim dostopom do interneta. Prvi naročniki so bili priklopljeni novembra 2005. Zaradi večjih kapacitet se je vodstvo odločilo tudi za gradnjo lastnega optičnega omrežja, ki se je začela novembra 2004.

VDSL je bil dobra začetna popotnica, vendar brez optičnega omrežja, četudi je gradnja pustila hude finančne posledice, verjetno ne bi mogli tako hitro rasti?

Slovenski trg je takrat potreboval nekaj novega in T-2 je to ponudil. Konec 2006 so bili na optično omrežje priključeni prvi naročniki v Kranju, gradnja pa se je nadaljevala in ta infrastruktura T-2 danes tudi omogoča, da (tehnološko) konkurenčno posluje. To pa je spodbudilo tudi konkurenčni boj, Telekom Slovenije je začel s širitvijo optičnih omrežij, česar verjetno ne bi storil, če ga ne bi spodbudil T-2.

Verjetno bi, vendar kasneje.

Morda. Se je pa takrat začelo tudi nekoliko nepotrebno podvajanje priključkov na določenih območjih, medtem ko so druga ostajala brez. Kljub vsemu konkurenčnemu pritisku imamo še vedno najvišji tržni delež na optičnih priključkih, ta čas približno 34 odstotkov. Pri čemer s svojim omrežjem pokrivamo 25 odstotkov slovenskih gospodinjstev.

Ta čas je optika na voljo približno 60 odstotkom gospodinjstev. Koliko mislite, da se bo ta odstotek še povečal?

Mislim, da bo v doglednem času šlo na 100 odstotkov. Seveda s pomočjo države in njenih razpisov za izgradnjo odprtih širokopasovnih omrežij na področjih, ki za operaterje niso komercialno zanimva.

Kolikšna je zdaj hitrost dostopa do interneta, ki jo naročniki hočejo ali zahtevajo?

Mislim, da na optiki je minimum 100/100, mogoče 150 Mb/s.  Seveda nekateri hočejo 250 megabitov in več. Vendar je večini dovolj, da se vsebine hitro nalagajo in da je slika visoke ločljivosti pri televiziji in pretočnih video storitvah lepa

Kolikšen pa je odstotek tistih, ki hočejo gigabitno hitrost?

T-2 je prvi ponudil gigabitno hitrost, ki je bila takrat skoraj nepredstavljiva. Danes ponujamo vse do 2,5 Gb/s, seveda z drugačno, bistveno sodobnejšo tehnologijo kot nekoč, pretežno za večja podjetja in posamezne zelo zahtevne stranke. Sicer pa povpraševanje po gigabitnem dostopu do interneta hitro raste in tovrstnih naročnikov je že več kot tisoč.  

Odločitev za tehnologijo IP TV je bila verjetno vsaj do neke mere tvegana, čeprav je v enako smer približno istočasno šel tudi Telekom Slovenije. Medtem ko drugi operaterji v okolici in nasploh v Evropi niso razmišljali podobno.

Že začetna ugotovitev je bila, da je tehnologija bolj perspektivna kot DVB-C. Pričakovali smo namreč, da bo televizija šla v smer interaktivnosti. Takrat so bili povsod začetki, nihče ni zares vedel, v katero smer bo šlo. Kabelski operaterji, ki so stavili na DVB-C, so bili še vedno zelo močni. Odločitev je bila tvegana, vendar so se predvidevanja izkazala za pravilna.

Slovenija je bila glede tega precej edinstvena, nikjer drugje v okolici se IP TV ni uveljavil na podoben način.

Zelo edinstvena. Zdaj je penetracija IP TV 60-odstotna, šlo je v to smer, ne glede na to, da imamo enega močnega kabelskega operaterja, ki se še vedno drži tehnologije DVB-C, četudi jo kombinira z internetno. Bistveno za uspeh naše storitve IP TV, je uporabniški vmesnik. Enostaven, intuitiven in odziven.

Razvoj platforme za IP TV ste zaupali dokaj neizkušenemu podjetju (Fora), niste je kupili iz tujine ali najeli kakega bolj znanega razvijalca.

Za večja tuja podjetja bi bil takrat T-2 obrobna stranska, morali smo najti partnerja, ki se nam je posvetil, razumel naše želje in bil dovolj fleksibilen, da jih je implementiral. Zanje je bila to poslovna priložnost in so jo dobro izkoristili. Marsikatera odločitev v preteklosti ni bila povsem enostavna, dolgo smo razmišljali in se pogovarjali, poskušali ugotoviti, v katero smer trg gre. Če gledam nazaj, bi težko rekel, da smo sprejemali napačne odločitve.

Kaj še snujete na televizijskem področju?

Nekaj zadev bomo letos dodali predvsem v luči večjih športnih dogodkov. Predvsem glede športnih statističnih podatkov, da bodo lahko gledalci dobili širši vpogled v samo dogajanje, ki jim ga komentatorji morda ne dajo vedno. Imamo še nekaj drugih idej, ki pa jih še ne bi razkrival.

Zdi se, da T-2 daje nekoliko manj poudarka pretočnikom kot nekateri drugi operaterji, ki tudi že ponujajo kak naročniški paket, v katerem so poleg dostopa do interneta le še pretočne vsebine, brez klasične linearne televizije.

Najbrž se bo trg res razvijal v smer pretočnih vsebin, te imamo vključene v svoje pakete, vsaj nekatere. Za druge pa lahko sklenejo dogovore zgolj večje mednarodne oz. globalne skupine, ne samostojni manjši operaterji kot je T-2, taka je realnost. Vendar po drugi strani linearna televizija ne upada tako, kot so morda predvidevale napovedi. Še vedno je najpomembnejša storitev in tudi generira daleč največ prometa v omrežju, še posebej, če ljudje gledajo z nekaj sekundami, minutami ali urami zamika, da gre k vsakemu posameznemu gledalcu samostojen tok podatkov. (Za program v živo se sicer uporablja način multicast, en podatkovni tok za vse gledalce. Op. u.)

Koliko je za slovenski trg zanimiv samostojen dostop do interneta? O tem pišemo že dolgo, nekateri ga pogrešajo, toda operaterji ga večinoma ne nudite ali pa je bistveno manj privlačen kot v »trojčkih« oz. »četverčkih.«

Četverček za operaterja predstavlja cenovno optimizacijo. To pomeni, da pri samostojnem internetnem priključku cena ne more biti enako ugodna. Koliko je potenciala, pa bi pa težko rekel, morda ga je nekaj med mladimi, ki se odločajo za pretočne storitve.

T-2 se je vedno bolj osredotočal na fiksno ponudbo, mobilna je bila nekako za zraven, ali je moje opažanje napačno?

Imamo samostojno mobilno telefonijo v ponudbi, res pa je naš poudarek na četvorčkih. Tudi tu je podobno kot samostojnim dostopom do interneta. In seveda razvijamo lastno mobilno omrežje, predvsem v določenih mestnih središčih.

Toda še vedno se v veliki meri zanašate na nacionalno gostovanje pri Telekomu Slovenije.

Vse manj. In ponekod že dosegamo boljšo uporabniško izkušnjo z lastnim omrežjem. Marsikje potrebujemo nacionalno gostovanje predvsem zaradi pokritosti s signalom znotraj stavb, zunaj nam omrežje 5G na frekvencah 2.300 MHz, nedavno smo bili uspešni na razpisu za dodaten frekvenčni spekter, omogoča zelo dobro pokrivanje in hitrosti. Seveda pa delamo na tem, da bi imeli bazne postaje postavljene čim bolj na gosto, da zmanjšamo primanjkljaj pri prodiranju signala v stavbe. Za prihodnje bi se želeli uporabo t. i. rezinjenja, ki ga omogočajo omrežja 5G, tudi pri nacionalnem gostovanju. Torej, da bi lahko pri drugem operaterju imeli določen sloj omrežja za ponujanje svojih storitev.

Kakšna je konkurenca na slovenskem telekomunikacijskem trgu?

Močna.

Torej je za konkurenčnost okolja bolje, če so štirje veliki operaterji, kot če bi bili trije?

Za naročnike je razvitost konkurenčnega okolja z več ponudniki več kot dobrodošla, vprašanje pa, če tudi za nas operaterje. To za nas pomeni, da se moramo boriti, da moramo biti inovativni, ves čas napredovati, vlagati v razvoj, v omrežje, v nove storitve. Tudi pravilno reagirati na poteze in akcije konkurentov, ki niso vedno najbolj racionalne. In pa iskati nove poslovne priložnosti.

Kje jih vidite?

Ena od njih so pametna mesta. Razvijamo platformo za ta namen, ki smo jo že vzpostavili v Kranju in Logatcu, zdaj pa še v Ljubljani, in jo bomo poskusili še kje, tudi v tujini. Na tej platformi lahko občine oz. lokalne skupnosti ponujajo svoje storitve, ki občanom olajšajo vsakdanje opravke, izboljšajo javni prevoz, poenostavijo komunikacijo z občino in podobno. Druga priložnost so pametne tovarne, osredotočamo pa se tudi na kibernetsko varnost naših naročnikov in razvijamo aplikacije za različne segmente uporabnikov, kot je najnovejša T-2 Varuh za starejše.

O čemer poslušamo že nekaj let, nasploh naj bi bila omrežja 5G še posebej primerna za uporabo v poslovnih okoljih, toda doslej veliko preboja na tej strani ni bilo.

Nekaj interesa v podjetjih je, pri nekaterih storitve testiramo in so rezultati ugodni. Tudi razpis Akosa za frekvence je pokazal, da zanimanje obstaja. Mnoga podjetja se tudi zavedajo, da denimo Wi-Fi ni idealna tehnologija za povezovanje množice naprav, da je treba uporabiti nekaj bolj zanesljivega in skalabilnega. Poleg tega zdaj lahko praktično vse, kar potrebujemo za zagotavljanje omrežja znotraj podjetja oz. njegovih proizvodnih prostorov spravimo v srednje veliko omaro. To je lahko zelo primerna in tudi cenovno ugodna rešitev. Premike v tej smeri pričakujemo v kratkem.

The post INTERVJU Miroslav Štravs o dveh desetletjih operaterja T-2 appeared first on Tehnozvezdje.

Bloomberg poroča, da je najbolj verjeten kupec za več kot polovični delež v United Group podjetje e& iz Združenih arabskih emiratov (s sedežem v Abu Dabiju), bolj znano sicer pod prejšnjim imenom Etisalat. To podjetje ima v lasti več istoimenskih telekomunikacijskih operaterjev v različnih državah bližnjega vzhoda in Afrike, lani poleti pa je s češko skupino PPF (prek holdinga CME tudi lastnico slovenskega Pro plusa in s tem televizijskih programov Pop TV, Kanal A, Oto, Kino in Brio ter pretočnika Voyo) sklenil dogovor o 2,2 milijardi evrov vrednem prevzemu mobilnih operaterjev v Bolgariji, Srbiji (Yettel), na Madžarskem in Slovaškem. Te je l. 2018 PPF prevzel od Telenorja. Poleg tega ima e& tudi skoraj 15-odstotni lastniški delež v telekomunikacijskem velikanu Vodafone. Skupino United naj bi kupoval za 8 milijard evrov.

Kot drugi potencialni kupec se omenja savdsko družbo  Saudi Telecom. Ta je lani prek svojega hčerinskega podjetja Tawal od Uniteda že kupila »stolpe« za bazne postaje mobilne telefonije v Sloveniji, Bolgariji in na Hrvaškem, za kar je plačala milijardo evrov. S prevzemom celotne skupine bi infrastrukturni in storitveni del znova združila pod enim lastnikom.

Skupina United, ki deluje v osmih državah (Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija, Črna gora, Severna Makedonija, Bolgarija in Grčija), in je lani dosegla 2,8 milijarde evrov prihodkov, je nastala l. 2012, ko je operaterja Telemach in SBB vanjo združil tedanji lastnik, investicijski sklad MidEuropa Partners. Dve leti kasneje je skupino za več kot milijardo evrov prevzel ameriški sklad KKR in kasneje kupoval še druge operaterje v regiji in tako večal doseg skupine United. L. 2019 je KKR večinsko izstopil iz lastništva in s prodajo skladu BC Partners iztržil 2,6 milijarde evrov. Zdaj naj bi se slednji, kot rečeno, pogovarjal o prodaji za kar osem milijard evrov.

• 
  PRVI VTIS Škoda Epiq: Imajo velik problem in ne vem, kako ga bodo Čehi rešili?
• 
  Če ima dva, potem oba čim bolj izkoristite!
• 
  KRATKI TEST ASUS Vivobook S14: Šele v pravem kontekstu se pokažejo njegove prednosti
• 
  Anker eufyMake z novim programom išče ustvarjalce
• 
  Prah se je polegel, a nejevolja zaradi sprememb ogleda za nazaj ostaja

The post Skupina United pod okrilje telekomunikacijskega giganta iz Emiratov ali Savdske Arabije? appeared first on Tehnozvezdje.

Priznam, da nisem pričakoval take obuditve Mobija, kajti pionirska predplačniška znamka na slovenskem trgu mobilne telefonije je bila že več let v hibernaciji. Toda zdaj se vrača v ospredje z večjimi količinami v paketih, tudi za gostovanje znotraj držav Evropske unije in evropskega gospodarskega prostora, podporo za omrežja 5G in višjimi hitrostmi prenosa podatkov, in tudi konkurenčnimi cenami.

Mobi je sicer na trgu že 26 let in je po besedah Telekoma Slovenije sinonim za odlično ponudbo, kar morda v zadnjih letih ni več veljalo v enaki meri kot nekoč. »Mobi uporabnikom prinaša predplačniške zakupe z neomejenimi količinami, v dveh zakupih največ prenosa podatkov v območju EU-tarife, visoke hitrosti v omrežju 5G in brezskrbno uporabo mobilnih storitev,« izpostavlja direktor razvoja produktov in storitev v Telekomu Slovenije Luca Borzatta.

Paketi so trije, imenujejo se Mobi A, Mobi B in Mobi C. Takole izgledajo:

Mobi C ima po Telekomovi definiciji neomejen prenos podatkov v Sloveniji, vendar se hitrost po prenesenih 200 GB zniža. Na žalost na 64 kb/s, tako da potem do konca meseca storitev postane pretežno neuporabna. V poštev takrat pride zakup dodatnega internetnega paketa Mobi Net mesec s 100 GB (10,57 GB v tujini) za 9,99 evrov, možnost pa je menda tudi izklop in vnovični vklop paketa Mobi C. Mobi je sicer v precejšnji prednosti pred denimo ponudbo operaterja HoT v tujini (znotraj EU oz. EGP), saj višja paketa nudita dvakrat več vključenih količin v sklopu evro tarife.

Kot rečeno to niso naročniški paketi, temveč je princip še vedno tak, da uporabnik naloži dobroimetje na svoj račun (mobilno številko), in potem ali plačuje storitve po porabi z osnovno tarifo (minuta klica, sms, mms in MB prenosa podatkov stanejo po 12 centov) ali pa izbere enega od paketov, ki ostane aktiven, če je le dovolj dobroimetja na računu in se tako lahko podaljša. Za dobroimetje pa mora poskrbeti uporabnik sam, ni samodejne polnitve kot denimo pri HoT-u. Zgolj za otroke obstaja tovrstna rešitev, imenovana Mobi žepnina, ki sama napolni račun, plača pa se prek starševe položnice. Kdor polni račun s pomočjo Telekomove mobilne denarnice VALÚ Moneta, dobi 20 odstotkov bonusa. Torej s polnjenjem za 10 evrov pridobi 12 evrov dobroimetja.

• 
  PRVI VTIS Škoda Epiq: Imajo velik problem in ne vem, kako ga bodo Čehi rešili?
• 
  Če ima dva, potem oba čim bolj izkoristite!
• 
  KRATKI TEST ASUS Vivobook S14: Šele v pravem kontekstu se pokažejo njegove prednosti
• 
  Anker eufyMake z novim programom išče ustvarjalce
• 
  Prah se je polegel, a nejevolja zaradi sprememb ogleda za nazaj ostaja

The post Mobi vstaja iz hibernacije s konkurenčno ponudbo appeared first on Tehnozvezdje.

Podražitev pri tem operaterju vključuje vse aktualne in tudi kopico starejših naročniških paketov. Od teh, ki so zdaj v prodaji, se bodo T2, T2 in T4 podražili za dva evra, pri paketih Oranžni pa bo mesečna naročnina višja za tri evre.

»Omenjena sprememba cen telekomunikacijskih storitev je posledica redne uskladitve cen s stroški poslovanja glede na rast indeksa cen življenjskih potrebščin, višjih stroškov dela, uporabe programskih pravic in spremljajočih naložbenih aktivnosti družbe T-2 v širitev in nadgradnjo omrežja, ki zagotavljajo razvoj naprednih storitev in neprestano posodabljanje infrastrukture,« so potezo utemeljili pri tem operaterju. V Telekomu Slovenije so denimo pred časom zapisali v splošne pogoje pravico usklajevanja cen storitev z letno stopnjo rasti cen, vendar je še niso uporabili, so pa podražili nekatere starejše pakete. V A1 so denimo zvišali cene mobilne telefonije, toda z julijem bodo pri tej tudi zvišali vključene količine prenosa podatkov. Podobno je storil tudi Hofer Telekom in obenem naročnino na svoj najvišji (govorni) paket celo pocenil za en evro.

Tule je celoten seznam sprememb cen pri T-2:

Zanimiva je podražitev storitve pretočnega videa Voyo, kajti podobne napovedi pri samem ponudniku ali pri drugih operaterjih nismo zasledili.

V nekatere od teh paketov je vključena tudi mobilna telefonija, kar je konkurenca večinoma opustila in to storitev ponuja posebej, morda z določenim popustom za »fiksne« naročnike. Pomanjkljivost T-2 na mobilnem področju je zelo omejeno lastno omrežje in tako precejšnja odvisnost od nacionalnega gostovanja v Telekomovem, kjer je na voljo nižja vključena količina prenosa podatkov.

• 
  PRVI VTIS Škoda Epiq: Imajo velik problem in ne vem, kako ga bodo Čehi rešili?
• 
  Če ima dva, potem oba čim bolj izkoristite!
• 
  KRATKI TEST ASUS Vivobook S14: Šele v pravem kontekstu se pokažejo njegove prednosti
• 
  Anker eufyMake z novim programom išče ustvarjalce
• 
  Prah se je polegel, a nejevolja zaradi sprememb ogleda za nazaj ostaja

The post Četverček telekomunikacijskih storitev pri T-2 čez 80 evrov appeared first on Tehnozvezdje.

Re:do je sicer projekt, s katerim bodo najprej poskusili v Sloveniji, nato pa še v kakšni drugi državi, kjer je skupina prisotna. Ali pa morda tudi ne, če se bo že tu izkazalo, da rezultati niso tako, kot jih pričakuje. Govorijo torej o želji, da v treh letih prepričajo sto tisoč naročnikov.

Njihove analize sicer kažejo, da so slovenski uporabniki zelo tehnološko napredni, da se njihove navade spreminjajo. Vsaj v delu populacije, ki si ne želi več hoditi v trgovine, temveč vse urediti od doma. Drugi del je seveda zelo tradicionalističen. Prve želi nagovoriti nov ponudnik, ki nima trgovin in je popolnoma digitalen in za katerega so v A1 osnovali novo ekipo s sedežem na novi, povsem ločni lokaciji v središču Ljubljane. Uporabnik sklene naročnino v aplikaciji, tam tudi fotografira osebno izkaznico, da izkaže svojo identiteto, in vnese podatke za morebiten prenos številke.

Njihov moto je med drugim enostavnost. Zato ima ponudba en sam paket, ki za 15 evrov na mesec prinaša vse »neomejeno«. To pomeni tudi polne hitrosti prenosa podatkov, kot jih omogoča omrežja (A1), in nikakršnih fiksno postavljenih omejitev glede količin, zgolj nekakšno načelo pravične uporabe (kdor bo vsak dan prenesel več deset gigabajtov, najbrž lahko pričakuje kakšno vprašanje). V EU je mogoče brez doplačila prenesti 14 GB. Nekaj drobnega tiska je glede uporabe v drugih državah.

Plačuje se s kreditno kartico. Pričakoval bi integracijo s kakšno mobilno denarnico ali denimo Flikom in predstavniki ponudnika odgovarjajo, da bi v prihodnje lahko uresničili tudi to idejo. Kdor lahko uporabi eSIM, si lahko vse skupaj namesti hitro in brez dodatnih stroškov, za fizično kartico SIM pa je treba doplačati. Prenos eSIM-a na drug telefon še ni izveden dovolj enostavno, saj je treba v »klepetu« pojasniti kaj želiš in počakati dve uri na kodo qr, namesto da bi bila v aplikaciji možnost »generiraj kodo qr za eSIM,« kar pa tudi trdijo, da prihaja.

Poslovnega paketa za zdaj ne ponujajo, a odgovarjajo, da o tem vsekakor razmišljajo. Večja težava utegne biti v dejstvu, da ne prodajajo telefonov, a po drugi strani to tudi pomeni, da ni vezav in da v ceno ne vračunajo stroška telefona.

Glede na rezultate naše ankete, na osnovi česa se odločate za mobilnega operaterja, ki smo jo izvedli čez vikend, sicer možnost urejanja zadev v aplikaciji ni ravno visoko na seznamu prioritet uporabnikov. Pravzaprav je zelo pri repu, saj je ta odgovor dobil vsega 30 glasov, izbralo ga je dobrih pet odstotkov glasovalcev, pri čemer je vsakdo lahko poklikal tri odgovore (in najmanj enega, seveda). Manj pomemben ali pa enako nepomemben je očitno le še nabor dodatnih storitev (denimo varnostnih rešitev, pretočnega videa in glasbe, dodatnih kartic SIM, itd).

Daleč spredaj je bil sicer v anketa pričakovan odgovor. Najbolj pomembna je cena, kajti ta odgovor je dobil skoraj 400 glasov oz. malce manj kot 70 odstotkov vseh, ki ste glasovali, vas je izbralo to postavko. Precej več kot 300 glasov (skoraj 58 odstotkov glasovalcev) je dobila še pokritost s signalom. Vse ostale lastnosti so očitno bistveno manj pomembne. Hitrost prenosa podatkov ima blizu 150 glasov (več kot četrtina vprašanih), vsebina naročniških paketov in obnašanje operaterja tudi precej čez sto glasov (približno četrtini in petini se to zdi pomembno), združevanje storitev na enem računu pa je fino za približno desetino glasovalcev (nekaj čez 50 glasov). Kakšna je v praksi popotnica za novega operaterja in ali je nagovoril potencialne naročnike še s čim, razen z aplikacijo, pa bomo videli.

The post Re:do bo nagovarjal tehnološke navdušence in želi pridobiti sto tisoč uporabnikov v treh letih appeared first on Tehnozvezdje.