Neo deluje v omrežju Telekoma Slovenije, tako kot tudi dosedanji sprejemniki. Je majhen, namestiti pa ga je otročje lahko, tako da to lahko stori prav vsak. S kablom HDMI ga povežemo s televizorjem, »vtaknemo« kabel domačega omrežja (škatlica mora biti na kablu, wi-fi sicer je vgrajen, a vsaj za zdaj zaklenjen) in na koncu še kabel za napajanje. Steče zagon naprave, ki kljub sistemu Android ni predlogo, kot morda vedo uporabniki predvsem starejših televizorjev s tem sistemom. Vpišemo »profile« uporabnikov, »ime« naprave (sprejemnika) ter izberemo tri »tipe« vsebin, ki jih »imamo« najraje, da bodo algoritmi programske opreme znali svetovati prave vsebine. In to je bolj kot ne vse. Ne vem ali bo vedno tako, vendar na moji testni napravi je treba postopek, ki vzame dobro minuto, ponoviti po vsaki nadgradnji programske opreme.

Telekom ima (skoraj) poponi nadzor

Neo je sprejemnik z ustrezno zmogljivim procesorjem ter Googlovim operacijskim sistemom Android. Je podoben sistemom na nekaterih pametnih televizorjih, vendar je operater izključil Googlovo tržnico ter namesto nje obdržal popoln nadzor nad aplikacijami, ki so lahko nameščene na napravi. Tako žal ni, pa tudi sami ne moremo na sprejemnik namestiti Netflixa in nekaterih podobnih storitev pretočnega videa. Telekom Slovenije se je menda poskušal dogovoriti z Netflixom in je tudi že naredil vse potrebno, da bi bile tudi njegove vsebine dostope prek glasovnega iskanja, vendarle ni bil uspešen. Ni nepomembno, ima radijski daljinski upravljalnik minimalno število tipk. Natanko toliko jih je, kot jih potrebujemo in nič več. Ker je radijski, ni nujno, da je natančno usmerjen v sprejemnik, zna pa se tudi povezati z nekaterimi novejšimi modeli televizorjev. Pohvalno, saj drugi daljinec morda ne bo potreben.

Preprost, predvsem pa intuitiven za rabo pa je tudi uporabniški vmesnik. Je modernega videza, tako so na primer neizbrane ikone za sklope vsebin črno-bele, obarva pa se, ko se s tipkami premaknemo nanjo. Tako kot je ravno pravšnje število tipk na daljincu, je ravno prav tudi možnosti vmesnika. Programi linearne televizije so urejeni po vsebinskih sklopih, enako pa velja tudi za videoteko in posnete oddaje. Znotraj posameznega sklopa pa so nato na voljo druge možnosti logično razvrščene.

Programi linearne televizije so že »umeščeni«, kar pomeni, da ni treba zagnati iskanja, kot je to običajno pri uporabi sprejemnika DVB-C televizorja in storitve kabelske televizije. Uvrščeni so v vsebinske kategorije, uporabnik pa lahko sam med priljubljene uvrsti katerikoli želi, da je dostop do njih hitrejši. Pohvalno je tudi, da niso podvojeni, če oddajajo v SD- in HD-razločljivosti, vedno dobimo najboljšega, ki ga lahke glede na naročnino in hitrost priključka. Sicer je vmesnik narejen, da hitro najdemo, kar želimo. Ko smo znotraj kategorije, na primer »dokumentarni«, se s tipkami na daljincu premikamo le med programi v tem sklopu, ne pa med vsemi, ki so na voljo. Na podoben in logičen način je izvedeno tudi dostop do vsebin iz drugih virov, pa naj to bodi videi iz Youtuba ali vsebine iz videoteke.

Zmogljivost vmesnika je najbolj vidna v razdelku »Moj TV«, kjer so vsebine razdeljen v sklope, med katerimi velja poudariti »Otroški park«, kjer so vsebine še dodatno razdeljene glede na otrokovo starost. V tako imenovanih vsebinskih sklopih najdemo vsebine z različnih virov, ki nam jih »sistem« predlaga tudi na podlagi ugotovljenega »vzorca« gledanja. Pod osrednjim delom je še nekaj zanimivih možnosti. Pametni dom je namenjen prikazu podatkov tipal, ki jih lahko namestimo po domovanju, tu dostopamo do aplikacij in iger ali pa kupujemo v e-trgovini Telekoma Slovenije.

O igranju iger na strežniku operaterja ter o pametnem domu pa enkrat drugič, ko zadevo namestimo.

Glasovna izbira programa in iskanje vsebin

Vsebinocentrični pristop obrne zadeve na glavo. Ne skačemo med linearnimi televizijskimi programi, video storitvami ter ne iščemo po elektronskih vodičih. Ampak »zapišemo« z daljincem v iskalno polje ali še lažje izrečemo, kaj nas zanima, upoštevane pa so tudi naše ugotovljene preference (kakšne vsebine radi gledamo, nas zanimajo), nato pa dobimo vse, kar je tisti hip na voljo. Ni pa važno kje. »Neo« pregleda, kaj je ta hip ali v doglednem času na sporedu linearnih programov, ki so na voljo, kaj je shranjeno v storitvi ogleda na za nazaj ali pa smo »posneli« na strežnik za ogled enkrat v roku trideset dni, kolikor tovrstna storitev največkrat dovoli, kaj je v seznamu storitev videa na zahtevo, ne nazadnje pa pregleda tudi internetne storitve videa na zahtevo, ki so vanj vključene.

Prižgemo televizor in povemo, kaj bi radi gledali ter želeno, kakor hitro je mogoče, dobimo kot na pladnju. Ker daljinec nima številk, tudi med programi skačemo z glasom. Pri čemer je Telekom Slovenije naredil velik napredek v primerjavi z drugimi operaterji. Sprejemnik namreč dobro razume tako slovenski kot tudi angleški jezik in zato veliko narobe razumljenih ukazov ali želja niti ni. Kajpada glasovno iskanje ni popolno, je pa dovolj dobro, da je tudi dejansko uporabno. Pohvaliti velja, da algoritem razume izgovorjena imena tujih programov, ki jih izgovorimo bolj po »domače«.

Vsebina še vedno »prihaja« na dom kot do zdaj, le »predstavljena« nam je na preprostejši način. In tudi v praksi deluje. Iskanje poteka po skoraj vseh »virih«, ki so na voljo na osnovi ključnih besed oziroma »tagov« s katerimi so vsebine označene. To je kajpak dvorezni meč. Če oddaje v elektronskem vodiču nisi pravilno oziroma podrobno »označene«, potem noben, pa naj bo še tako sofisticiran sistem iskanja ne mora delati čudežev. A kot smo lahko preverili, so začetki obetavni. Naj smo iskali v slovenskem ali angleškem jeziku, (skoraj) vedno smo našli želeno.

Kot naročeno torej za moderne načine gledanja. Maratonsko ali verižno, ko eno za drugo pogledamo vsaj dve epizodi serije. Morda pa je spet čas, da si ogledamo prav vse sezone Igre prestolov ali katere druge, v kateri smo uživali v preteklih letih. Je še za odtenek boljše. Gledanje lahko doma začnemo na televizorju, a če moramo ven, kasneje nadaljujemo, kjer smo zaključili ali pa gledamo na mobilni napravi z aplikacijo Neo, medtem ko nas ni doma. Preverjeno deluje. Storitev si namreč veliko zapomni, tudi katere »vsebine« iz videoteke še nismo pogledali do konca. Sama kakovost prikaza se z novim sprejemnikov ni spremenila, je pa dobrodošlo, da se v aplikaciji zdaj da nastavljati želeno kakovost. A o uporabi Nea na telefonu več čez čas, ko si še to podrobneje ogledamo.

Hvalimo

• radijski daljinec
• prepoznavanje izgovorjene besede v slovenščini in angleščini
• iskanje vsebin po vseh virih hkrati

Grajamo

• Netflix in še nekatere sorodne storitve niso vključene v sistem
• Neizkoriščen Wi-Fi »modul« v sprejemniku.
• Ni mogoče nameščati aplikacij

The post Telekom Neo: Vsebinocentrični sprejemnik televizije IP appeared first on Tehnozvezdje.