Ko sem še v televizijskem Dnevniku slišal, da »Google Slovenijo dobro pozna, saj je že l. 2013 začel snemati njene ulice za storitev Ulični pogled (Street View),« sem lahko samo še zavzdihnil. Govora je o podjetju, ki »ve« verjetno največ na tem svetu, in to ne primarno zaradi snemanja med vožnjo po ulicah in cestah. Toda, ostanimo pri tematiki.

Google bo v prihodnjih dveh letih omenjeni znesek prispeval »kot del prizadevanj za pomoč pri ustvarjanju digitalnega, vključujočega in trajnostnega okrevanja slovenskega gospodarstva.« Tako pravi sporočilo za javnost po slovesnem podpisu. Milijon evrov bo šel za raziskave in izobraževanje na področju umetne inteligence v Sloveniji. Naslednji milijon bo šel za krepitev slovenskega ekosistema socialnega podjetništva in še pol milijona za podporo podjetnikom z omejenimi možnostmi. Katera od treh alinej se lahko uvršča v kategorijo »digitalne preobrazbe« in zakaj bi bilo nekaj fičnikov za običajno spregledane podjetnike (četudi dobrodošlih) zgodovinskih, težko razberem. Še bolj pa me pri taka dogovarjanja in javna podpisovanja motijo v drugem kontekstu.

Slovenska politika zadnja leta, ne glede na barvo vlade, izjemno rada roma na obiske k tehnološkim velikanom, jih vabi v goste ali zanje prireja zakonodajo, da bi ti le blagovolili ponujati storitve pri nas. Nikoli pa ne upa od teh istih podjetij zahtevati spoštovanja slovenskih zakonov in kupcev, ki so prisiljeni uporabljati storitve in naprave z vmesniki v angleškem jeziku ter iskati načine, kako sploh priti do marsičesa, kar v Sloveniji »uradno ni na voljo.« In ne razmišlja, ali niso morda storitve s priložnostnimi delavci, četudi na prvi pogled prijaznejše in cenejše, dolgoročno škodljive. Podpisuje pogodbe za zneske, ki so glede na prihodke ameriških korporacij smešni, in hkrati sama zapravlja podobne vsote samo z razdeljevanjem denarja prek razpisov z nenavadnimi postavkami, prijateljskih povezav, financiranja dvomljivih projektov in še česa.

Državi sploh ne bi bilo treba podpisati pogodbe z Googlom. Od njega bi denar lahko pobrala brez kakršnega koli dogovarjanja in prilizovanja, če bi obdavčila njegov oglaševalski posel in »poobjavljanje« člankov domačih medijev. Morda pa tudi naložila kakšno kazen zaradi izkoriščanja prevladujočega položaja. Sosednja Italija je natanko to multinacionalko (in vsaj v enem primeru zraven še Apple) letos že večkrat oglobila, ker je omejevala konkurenco, zlorabljala uporabniške podatke in podobno. V Sloveniji noben regulator ne razmišlja, da bi sprožil kakšno tovrstno preiskavo.

Država bi morala od tehnoloških velikanov marsikaj zahtevati ali jim izdajati kazni, ne pa jih prositi vbogajme.

Edina poteza vladajočih struktur v smer postavljanja po robu brezbrižnim in pišmeuhovskim ponudnikom v zadnjem času pa je poziv avtomobilskim proizvajalcem, naj poslovenijo uporabniške vmesnike. Vendar je tudi to zgolj prijazno opozorilo, ne denimo zakon in kakšna druga oblika resnejše prisile. Obenem nihče ni (javno) pisal Applu, naj naredi enako v operacijskih sistemih iOS in MacOS. Čeprav o tem govorimo že leta, ima podjetje v Sloveniji zgleden tržni delež, še posebej pri telefonih, njegove naprave pa ne sodijo ravno v nižji cenovni razred. Prav tako se vsem očitno zdi v redu, če Netflix in podobni ponudniki ne ponujajo podnapisov in sinhroniziranih risank. Pri storitvah, ki niso na voljo, od ponujanja digitalnih vsebin do finančnih, je v tej državi vedno prvi instinkt iskanja krivcev v domačih ustanovah, namesto, da bi jasno pokazali na nedvoumno ignorantski odnos vodilnih globalnih igralcev.

Seveda pa se lahko fotografiramo in besedičimo o zgodovinskih sporazumih, ko uspemo utrgati kakšno drobtinico z bogataševe mize.

Naslovna ilustracija: DepositPhotos

• 
  Huawei Watch Fit 5: Pametna ura za aktivne, ki ne želijo sklepati kompromisov
• 
  KRATKI TEST Opel Frontera GS Electric: Začelo se je slabo, potem pa je postalo …
• 
  Telekom Slovenije z novo generacijo klicev v sili omogoča prihodnost nujnih komunikacij (NG112 in NG eCall)
• 
  Na trg prenosnikov s sistemom Windows zdaj vstopa še Nvidia!
• 
  Ali zaradi »digitalizacije« prihaja do erozije poštnih storitev?

The post Bi Slovenija končno nehala klečeplaziti pred tehnološkimi velikani in se postavila za pravice svojih državljanov? appeared first on Tehnozvezdje.