Glede imen. Pred meseci sem testiral malega F5, ki ima 11,6-palčni zaslon in je bil eden prvih v valu računalnikov s procesorjem Celeron N4100. Tega so kitajski proizvajalci v spodnjem delu Intelove ponudbe identificirali kot tistega z največjim potencialom (za svojo ceno, verjetno) in niso se zmotili, ker je v resnici opazno hitrejši od prej zelo pogosto uporabljanega Celerona N3450. Toda prav tega ima Teclast F6, za katerega bi mogoče kdo mislil, da je naslednji model v ponudbi, a je v bistvu starejši. Kot je tudi F6 Pro, ki pa ga poganja celo procesor iz družine core m. Tokrat testirani F7 Plus pa je dejansko novejši, kot je tudi F15 (zakaj ne F8?), ki je šele pred kratkim prišel v prodajo. Obadva ohranjata podobno strojno osnovo kot F5, a sta večja in nimata vrtljivega zaslona na dotik, ampak klasičnega. S tem zagotovo nagovarjata širši krog kupcev, kajti treba je imeti specifične potrebe, da se odločiš za ekstremno majhen in lahek prenosnik – koncept Yoge je bonus – namesto takega z nekoliko večjim zaslonom in tipkovnico.

Prav to je F7 Plus za približno 320 evrov. Diagonala njegovega zaslona meri 14 palcev, s kilogramom in pol pa je še vedno dovolj lahek tako za neutrujajočo uporabo v naročju kot za prenašanje naokrog. In glede tega prekaša večino poceni ponudbe uveljavljenih proizvajalcev. Ohišje je iz podobne plastike kot pri malem Teclastu, kar pomeni, da je s srebrno svetlečo plastiko prijetno na pogled in otip (aluminijasti prenosniki so precej bolj hladni), tudi dovolj trdno, a dovzetno za praske. Napis za zunanji strani “pokrova” je osvetljen, zaslon pa se odpre kar precej daleč nazaj. Za razliko od F5 je oblika bolj klasična, več je zaobljenih robov in linija je taka, kot jo je že zdavnaj začrtal Macbook Air. Spredaj je računalnik precej ožji kot zadaj, prostor za priključke so izkoristili solidno, a lahko bi ga še bolje. Okrog zaslona je precej več robov kot pri marsikaterem zdaj aktualnem “ultraboooku”.  No vsaj pri tipkovnici so izkoristili širino in kamero so postavili na vrh.

Precej drugačen je nabor priključkov, težko rečem, da je šla sprememba na bolje. Že res, da sta tokrat prisotna dva klasična USB-ja, toda obžalujem izginotje USB-C, ki je bil pri F5 uporaben tako za polnjenje, kot za prenos slike in podatkov. Ker pa večina univerzalnih polnilnikov ni delovala, mogoče niti prevelike škode. Za sliko je tu mini HDMI, zraven pa je še čitalnik kartic microSD. Polnilnik je znova povsem neugleden in dokaj počasen.

Kot rečeno, klasična zasnova pomeni zaslon brez podpore dotikanju. Malce pogrešam možnost potrjevanja določenih izbir neposredno s prstom ali drsenje z njim navzgor, da bi se vsebina pomikala navzdol. Marsikdo tega ne bo pogrešal. Je pa vsekakor pohvalno, da je zaslon sam po sebi dober. Barve so lepe, svetilnosti je dovolj, z vidnimi koti ni težav. Upam trditi, da ima večina poceni prenosnikov v naših trgovinah bistveno slabši ekran.

Tipkovnica pušča rahlo mešane vtise, je pa v osnovi prav prijetna za pisanje daljše besedil. Mogoče za odtenek premehka, toda to omogoča ekstremno hitro tipkanje in tipke imajo dovolj hoda, tudi kakšnih težav z izpuščanjem črk ni. Tokrat je tipkovnica tudi osvetljena, vendar … Precej svetlobe pronica mimo  tipk, še posebej pri zgornji, funkcijski vrsti, in šele na drugem od dveh nivojev osvetlitev pride toliko do izraza, da res pomaga. Poleg tega jo je treba ob vsakem novem zagonu na novo vključiti. Same tipke in njihova razporeditev pa tudi niso idealne. Enter denimo ni dvojne višine, desno zgoraj bi pričakoval delete, a je tam tipka za vklop, kar nujno pomeni vsaj en prehod računalnika  v spanje med resnim tipkanjem. Presenetila je sledilna ploščica, ki je enormna in jo je užitek uporabljati. Kajpak pri tej ceni nima steklene površine, vendar je tudi plastična prijetna, upravljanje z njo pa natančno. Kakšen občasen zamik je prej posledica procesorja oz. njegovega grafičnega jedra kot ploščice.

Pa vendar se je znova izkazalo, da Celeron N4100 nikakor ni napačen procesor. Če so zraven še kolikor toliko dobre ostale komponente, so rezultati spodbudni. Pomnilnika (8 GB) je za namembnost računalnika dovolj, SSD (128 GB) je vsaj relativno hiter, kdor pa bi rad več prostora, lahko paličico m.2 zamenja, samo odvijačiti mora pokrovček na spodnji strani računalnika. Saj je kdaj kakšna sekunda čakanja in pri pestrejših spletnih straneh pomikanje po vsebini ni povsem zvezno, toda za večino tega, kar počnemo v brskalniku, je zmogljivost kar ustrezna. Pa tudi kakšen drug, še posebej pisarniški, a tudi grafični program se da brez težav pognati. Ob tem se računalnik ne preznoji pretirano, le redko na stegnih čutiš kaj topline. Je pa vseeno treba vedeti, da je to PC za osnovna opravila, sicer povsem tih in večinoma odziven, toda zahtevnejše naloge in še posebej igre zahtevajo čisto drugačen hardver. Velika prednost pred manjšim modelom pa je avtonomija. Če se tam baterije ni dalo prignati na več kot tri ure poganjanja računalnika, preden jo je bilo spet treba napolniti, se je F15 po prvih ne najbolj obetavnih ciklih lepo ustalil na približno petih do šestih urah delovanja z enim polnjenjem, kar pa je že lep dosežek.

Pri takih računalnikih, kot je Teclast F7 Plus, je glavno vprašanje, komu so namenjeni. Za glavni ali bognedaj igričarski prenosnik so premalo zmogljivi. Za večpredstavnost so zvočniki, četudi solidni, povsem preveč povprečni, manjka pa še kaj drugega. Za vsakodnevno prenašanje naokrog je F5 bistveno bolj simpatičen, čeprav s premajhno baterijo. Kot pomožen računalnik, mogoče tudi primaren otroški ali za kakšnega nezahtevnega starejšega uporabnika pa se bo zelo verjetno zelo dobro izkazal. Res je, da se dobiti prenosnike resnih znamk za 400 evrov, vendar so bistveno manj zanimivi, uravnoteženi in kakovostni od tega kitajskega. Pa tudi večji in težji. Toda meja je tanka, zato ne manjka dosti, samo nekaj deset evrov, da tokratni Teclast (in tudi ostali) ne bi dobil oznake priporočljivega nakupa.

The post Teclast F7 Plus: Manj sloga, toda več uporabnosti appeared first on Tehnozvezdje.

Spodaj so njegove specifikacije v tabeli, toda na kratko povedano je pri njih dokaj malo kompromisov. Novi Celeron, ki bi moral biti povsem dovolj za večino opravil, osem gigabajtov pomnilnika, 128 GB (pravega in zamenljivega!) SSD-ja, zaslon IPS, podpora dotikanju in pisanju, vrtljivo, tanko ohišje, dober kilogram mase. Vse skupaj zelo obetavno. Še toliko bolj ob omembni cene, ki je trenutno na Gearbestu postavljena na 286 evrov (bila je že tudi čez 300). Naš primerek je z izbiro poštnine (EU) Priority Line celo prišel do nas iz Nemčije, torej nismo plačali nobenega davka. A tudi če bi ga,  bi bil prenosnik s 360 evri še vedno atraktiven in z malo neposredne konkurence.

Na videu si poglej odpiranje škatle, da si lahko bolje predstavljaš, kakšen je ta računalnik. Nismo ga še resno testirali, saj smo ga komaj dobro dobili v roke, smo pa vseeno v videu povedali nekaj prvih vtisov. Reč namreč v živo ne zaostaja dosti za obljubami. Več pa v videu!

The post Teclast F5 – Odpiranje škatle s hudo obetavnim prenosnikom za tristo evrov (#VIDEO) appeared first on Tehnozvezdje.