Tim Berners-Lee je kodo ustvaril med delom za Cern v zgodnjih devetdesetih letih na računalniku Next. Kar so prodali na dražbi, je poleg kopije kode iz njegovega arhiva vsebovalo 30-minutno animacijo s prikazom, kako je bila spisana, njen grafični prikaz in pismo, v katerem avtor opisuje izum. Nihče ni torej prodal in nihče ni postal edini lastnik originala, kajti ta ni bila zaščitena z avtorskim ali katerim drugim zakonoma varovanja intelektualne lastnine. Tim je kot avtor namreč od Cerna zahteval, da kodo objavi kot popolno javno last in s tem spodbudil razcvet prosto kodnega gibanja, kjer je razvoj in delo za javno ter sodelovanje pred dobiček. Ironično, toda zdaj je po dolgih letih zaslužil z brezplačno kodo, medtem ko nekateri poudarjajo, da je prodaja ponudila nekomu priložnost začuditi, oziroma raje rečeno lastiti, pomemben del zgodovine interneta.

Če se bo prodaja pomembnih nesnovnih artefaktov zgodovine računalništva nadaljevala, se nekateri bojijo, da bodo pomembni dokumenti postali nedostopni za raziskovalce in računalniške muzeje brez bogatih mecenov. Po prodaji nekaterih digitalnih artefaktov so bili originali namreč izbrisani s spleta.

Prav je omeniti še drugo plat zgodbe. Tim Bernere-Lee je iz kode naredil umetnino in to podpisal. Morda je s tem kršil kodeks prost kodne skupnosti, toda škode ni storil. Koda kot taka je še vedno v javni lasti in bo kot takšna tudi ostala. Bolj zanimivo je vprašati, čemu je kupec kupil umetnino, ki bi bila vredna veliko manj, če bi se pod njo podpisal neki drugi digitalni umetnik. Odgovor lahko poiščemo v prodaji izvirnih rokopisov. Čeprav obstaja nešteto izdaj, so zbiratelji za izvirne izdaje pomembnejši del vedno pripravljeni ponuditi bajeslovne zneske.

Izvorna koda prvega brskalnika in prvega spletnega strežnika je sicer brezplačno objavljena, na Cernu pa gostijo tudi kopijo prve spletne strani.

• Digitalne inovacije za boljše življenje – junij 2026
• Skeletorju vedno uspe ukrasti pozornost
• Po toči nima smisla zvoniti
• Preprosto omreževanje brez velikih naložb
• Renault 4 Iconic: S Katro do Malinske in nazaj brez postanka za polnjenje

The post Ko uspejo prodajati meglo, gre civilizacija k vragu? appeared first on Tehnozvezdje.

»V zadnjem letu ste morda opazili, da se odmikamo od podpore Internet Explorerju, zdaj pa smo v naslednji fazi te poti: prihodnost IE znotraj sistema Windows 10 je v brskalniku Microsoft Edge. Ta ni zgolj hitrejši, varnejši in modernejši, sposoben je zagotoviti tudi to, kar mnoge najbolj skrbi – združljivost s starejšimi spletnimi stranmi in programi. Vgrajen ima »način IE«, tako da je mogoče do strani in programov, napisanih za stari brskalnik, dostopati neposredno v brskalniku Edge. Zato bomo s 15. junijem 2022 prenehali zagotavljati podporo za Internet Explorer 11 in ta brskalnik upokojili.«

Tako so zapisali v Microsoftu, kjer so tudi dodali, da »upokojitev« ne bo veljala za čisto vse različice Windows 10. Za tiste, kjer bo veljala, pa dotičnega programa sicer ne bodo izbrisali, ker bo še vedno nujen zaradi »pogona« za omenjeni združljivostni način, a ga bodo na daljavo onesposobili, tako da ga ne bo več mogoče zagnati. IE bo odšel na smetišče zgodovine, če se izrazim malo manj diplomatsko od Microsofta, za vse domače uporabnike Windows 10 (Home in Pro), posodobljene na vsaj 20H2, in za Windows 10 IoT. Še naprej pa bo ostal za uporabnike naslednjih operacijskih sistemov: Windows 8.1, Windows 7 Extended Security Updates, Windows 10 Server SAC, Windows 10 IoT Long-Term Servicing Channel, Windows 10 Server LTSC, Windows 10 client LTSC.

O tem, da je IE preživet brskalnik ni nobenega dvoma. Brave, Chrome, Edge, Firefox, Opera, Vivaldi in še kakšen drug imajo novejši »pogon« za prikazovanje spletnih strani in podpirajo vse najnovejše tehnologije, to počno bistveno hitreje, so precej bolj varni in večinoma tudi zasebnosti prijazni, omogočajo dodajanje razširitev, shranjevanje gesel, sinhroniziranje vsebine ter nastavitev na različnih napravah in tudi manj obremenjujejo sistem, kar je še posebej pomembno na prenosnikih, kadar delujejo brez vključenega napajanja. Pravzaprav že leta ni bilo kakšnega razloga za poganjanje Internet Explorerja.

Nepovezano s tem bo Microsoft iz sistema Windows 10 že to poletje umaknil podporo za tehnologijo Adobe Flash. Čeprav jo je Adobe sam ukinil konec lanskega leta in dodatka za brskalnike ni več mogoče namestiti in tudi ne deluje, je bilo z Microsoftovim starim brskalnikom še vedno mogoče odpirati spletne strani, narejene v Flashu. Kmalu pa to ne bo več mogoče, kar je prav tako edino pravilno. Razvijalci naj svoje stare strani ali posodobijo v kakšen novejši standard ali pa ugasnejo.

The post Microsoft pošilja Internet Explorer v pokoj appeared first on Tehnozvezdje.

Splet sem si zamislil kot odprto platformo in v mnogočem je izpolnil mojo vizijo, čeprav si moramo nenehno prizadevati, da ostaja odprt. Toda v zadnjih mesecih sem vse bolj zaskrbljen zaradi novih trendov, s katerimi se moramo spopasti, če želimo, da splet razvije ves svoj potencial kot orodje, ki bo služilo celotnemu človeštvu.

Tako je Berners-Lee, danes direktor konzorcija W3C, ki skrbi za spletne standarde, in tudi ustanovitelj spletne fundacije (Web foundation), ki se bori za izboljšanje in čim večjo razširjenost svetovnega spleta, začel svoj zapis. Izpostavil je tri glavne nevarnosti. Kot prvo to, da smo izgubili nadzor nad osebnimi podatki. Ne samo, da jih dajemo v zameno za »brezplačne« storitve, do njih potem sploh ne moremo dostopati in od podjetij terjati odgovorov, kaj počnejo s podatki, saj so pogoji uporabe večinoma spisani v smislu »vzemi ali pusti«. Vrh vsega pa se na osnovi teh podatkov dogajajo aretacije, prisluškovanja in celo umori.

Druga nevarnost so lažne novice. Ker zdaj večino novic izvemo na peščici družabnih omrežij ter iskalnikov in ker njihovi algoritmi v ospredje postavljajo najbolj klikane zadeve (kar prinaša največje oglasne prihodke), se kot požari širijo lažne objave. Kot tretje pa je izumitelj spleta izpostavil vse bolj sofisticirano politično propagando, ki odlično izkorišča ciljano oglaševanje in zapiranje ljudi v mehurčke enostranskih pogledov.

Kakšne so sploh možne rešitve teh zagat? Berners-Lee predlaga sodelovanje zainteresirane javnosti in podjetij, ki bi podatke »vrnilo uporabnikom.« Tudi z razvojem novih tehnologij, kot je njegova ideja Solid za decentralizirane zbirke podatkov, ki bi jih uporabljala vsa družabna omrežja. In razmišljanje o naročninah in mikroplačilih. Ta so že stara ideja in jasno je, da vsako, še tako minorno plačevanje lahko reši precej težav z lažnimi objavami in boti, toda doslej se taki načini niso prijeli, tudi zato, ker ni (bilo) ustreznih, enostavnih načinov za taka plačila.

Informacijski stražarji, kot sta Facebook in Google bi morali storiti več za »ločevanje zrnja od plev«, več bi morali vedeti o algoritmih, ki odločajo, kaj bomo na družabnih omrežjih in iskalnikih sploh videli in česa ne, in kaj bo izpostavljeno, in glede tega določiti splošna pravila. Organizirati pa bi morali tudi človeške ekipe, ki bi spremljale, kaj je res in kaj zlagano. In bolje urediti regulacijo političnih kampanj.

Mogoče sem res izumil splet, toda vsi ste ga pomagali povzdigniti v to, kar je danes. Zdaj moramo vsi skupaj zgraditi splet, kakršnega hočemo. Za vse.

The post Splet je v nevarnosti, svari njegov izumitelj appeared first on Tehnozvezdje.