Nemški koncern ima v bližini Bratislave eno večjih tovarn, v njej zaposluje več kot 11.000 ljudi. Država, ki jo mnogi še vedno zamenjujejo s Slovenijo (običajno v našo škodo), je tudi sicer prava evropska velesila avtomobilske proizvodnje, saj v tem sektorju zaposluje več kot 15 odstotkov vse delovne sile. Nemčija, ki je sicer v absolutnih številkah zaposlenih v avtomobilski panogi (skoraj 900 tisoč) daleč spredaj, je na približno 11odstotkih, Slovenija z eno tovarno in vsemi dobavitelji na sedmih. Poleg Volkswagna imajo svoje tovarne na Slovaškem še Stellantis (Peugeot, Citroen), Kia in Jaguar Land Rover, naslednje leto se jim bo pridružil še Volvo. Vendar je večina zaprtih za javnost, v dotični, ki smo jo obiskali, pa se delček proizvodnje da pokukati.

Za ogled se je potrebno prej najaviti, kar lahko storite prek spleta. Cena velja za celo skupino, ki lahko šteje do 15 ljudi, obvezno izberite tudi ustrezno jezikovno različico. Slovaščina sicer spada med slovanske jezike, a še zdaleč si nismo tako blizu kot z jeziki nekdanje države, zato je zagotovo bolje izbrati angleško ali nemško vodenje. Za ogled lahko izberete do tri področja, stiskalnico, karoserijsko in montažno halo. Pogledali smo si vse tri, ogled traja slabi dve uri in pol. Žal v tovarni velja stroga prepoved fotografiranja in snemanja, kar je običajno za tovrstne obrate, zato smo se tokrat morali zanesti na njihove fotografije.

Za začetek vam predstavijo kratko zgodovino, ki se je začela še v prejšnjem režimu kot BAZ (Bratislavské Automobilové Závody), ki je bil podizvajalec Škode. Leta 1991 je tovarno prevzel Volkswagen, ki tu trenutno izdeluje predvsem športne terence različnih znamk (Volkswagen Touareg, Audi Q7 in Q8 ter Porsche Cayenne, vključno z električno različico) ter dva modela s karavansko oz. limuzinsko obliko, Škodo Superb ter Volkswagna Passat. Mimogrede, ti dve vozili si delita približno 95 odstotkov delov.

Nadaljevali smo v stiskalnici, kjer iz pločevine s hladnim stiskanjem oblikujejo praktično vse karoserijske dele. Osrednji del zavzema sama stiskalnica, ki stiska z močjo 91.000 kN (dobrih 9.200 ton pritiska) in je postavljena na prilagojena tla, ki zmanjšajo vibracije. Večino preostalega prostora zavzemajo kalupi za različne dele vozil. Ko je del odtisnjen, ga najprej pregledajo delavci, nato še roboti. Ti premerijo praktično celotno površino, dovoljena odstopanja so zelo majhna. Od tu gredo deli v karoserijsko halo, kjer prevladujejo roboti. V celi tovarni jih več kot 2.000, v tem delu preko 500. Poleg tistih na »sestavljalnem« delu so tu še transportni roboti, ki prevažajo dele po tovarni. Večina od 400 transportnih robotov je avtonomnih, kar pomeni, da se znajo sami izogibati oviram, počakati na drugega dostavnega robota ali človeka in se po potrebi tudi sami zapeljejo na polnilno ploščad. V drugem delu tovarne imajo še nekaj starejših transportnih robotov, ki sicer znajo zaznati ovire, a se gibljejo po v naprej določenih poteh, ki so narisana na tleh.

Bolj kot gibanje transportnih robotov je zanimiv »ples« robotov na proizvodni liniji, ki primejo en del, ga postavijo poleg drugega in ju nato tretja roka zavari. Varjenje je tako klasično kot lasersko, slednje je zaradi varnosti v ločenem delu. Ko je glavno okostje vozila sestavljeno, ga zopet pregledajo roboti, nato še zaposleni. V primeru odstopanj se slednji odločijo, ali lahko napake odpravijo ali del zavržejo. Tudi tu morajo biti odstopanja zelo majhna, da določen del lahko nadaljuje v proizvodnjo. Zadnji del je sestavljalnica, kjer združijo osnovno ogrodje in podvozje vozila. V tem delu tovarne sestavljajo le klasična in hibridna vozila, električne Cayenne sestavljajo drugje in tam za zdaj še ne nudijo ogledov. V tem delu je tudi največ človeških delavcev, saj je potrebno dele praviloma privijačiti in zaenkrat roboti tega še ne znajo. Kot nam je povedal vodič je 95 odstotkov del primernih za ženske, saj je večina orodij električnih, težka dela pa praviloma opravljajo roboti. Ogled se zaključi v njihovi konferenčni dvorani s kratkim videom, pogledate pa si lahko še dve relikviji preteklosti, Golf R32 in Golf II Country. Vsekakor zanimiva izkušnja, vodič odlično govori angleško in je zelo strokovno podkovan. Stvari zna razložiti tako, da jih tudi manj tehnično podkovani razumejo in zdržijo ogled do konca. Praviloma taki ogledi niso namenjeni turistom, ampak bolj strokovnim skupinam (šolam, študentom, itd), a če vas to zanima.

The post Ena redkih, ki to ponujajo, zato se priložnost splača izkoristiti appeared first on Tehnozvezdje.

Pustimo ob strani takšne in drugačne stereotipe in ugled blagovnih znamk, kajti jasno je, da je Superb zanimiv avtomobil, ki za malce manjši kupček denarja nudi več kot Volkswagen Passat, s katerim ga najpogosteje primerjamo in si tudi deli osnovo in še marsikaj. To nenazadnje potrjujejo prodajne številke, saj je že vrsto let stabilno na drugem mestu v svojem segmentu. Ali uganite, kateri je na prvem?

Sprememb ni veliko, a dovolj, da bo osveženi Superb še nekaj časa zanimiv in sodoben. Nezgrešljiv je agresivnejši videz s sprednje strani, po zaslugi širše maske, optimiziranih vstopnikov za zrak in drugačno oblikovanih luči, ki so v najboljši različici matrični druge generacije z več modulu sijalk LED. Osnovna različica, mimogrede opreme so samo tri, Essence, Selection in Laurin&Klement, ima bolj običajne LED luči. Nekaj sprememb je še na zadku, kjer boste najprej opazili spremenjene luči in zadnji spojler v karavanski različici. Kasneje letos bo na voljo še limuzinska različica, ki sicer predstavlja manjši delež med prodanimi avtomobili prejšnje generacije. Kupci so se v 84 odstotkih odločali za karavana, 87 odstotkih za dizelski pogon in 94 odstotkov za samodejni menjalnik. Morda se v tem grmu skriva razlog, da novega Superba ni mogoče naročiti z ročnim menjalnikom.

Na predstavitvi so se pohvalili še s spremenjeno notranjostjo, kjer kraljujeta dva velika zaslona in trije veliki »večfunkcijski« gumbi pod osrednjim. Njihovo vlogo spreminjamo v nastavitvah. To ni slabo, kajti dostop do funkcij klimatske naprave poteka preko njih in ne preko zaslona, kar vse pogosteje srečujem v novejših avtomobilih in kar mi je vse manj všeč. Ker je ročica samodejnega menjalnika premaknjena za volanski obroč, so »komande« za brisalce na levi ročici, na kar se je treba privaditi. A ker vse pogosteje uporabljamo samodejni način, se je tega razmeroma lahko privaditi.  

Na levi strani je še ročica »tempomata«. Zaradi enega razloga bi raje videl, da bi upravljanje te funkcije potekalo z gumbi na volanskem obroču. V najbolj naprednem načinu delovanja sistem pridobiva podatke o omejitvah hitrosti s kamero ali pa se zanaša na podatke »zapečene« v vgrajeno navigacijo in skoraj takoj prilagodi hitrost brez potrditve voznika. Iz meni nejasnega razloga, saj ni šlo za zaznavo oznake na tovornjaku ali avtobusu, je med Vrhniko in Kozino štirikrat hitrost znižal na 60 kilometrov na uro. Enkrat je bilo kar nadležno, saj nisem dovolj hitro reagiral in povečal hitrost. Želel bi si tudi, da bi Škoda nadgradila sistem tako, da bi ta spremljal vozila na več voznih pasovih hkrati in reagiral hitreje, v primerih, ko se vozilo na desni in levi začne vrivati v vaš vozni pas. V izogib pretirano sunkovitemu zaviranju. Kot se za avtomobil takšnega kova spodobi, vozniku pomaga veliko pomočnikov. Pomočnik za parkiranje je postal popolnima samostojen, saj nadzira volan, plin, zavoro in menjalnik. Iz prve roke lahko še povem, da dobro deluje ohranjanje voznega pasu. Tu so še varnostne funkcije, ki s pomočjo radarjev in kamer preprečujejo neljube dogodke.

Poleg bencinskega ali dizelskega motorja (4-valjniki s turbo polnilnikom) zna biti zanimiv priključni hibrid, saj obljublja več kot 100 električnih kilometrov ter 50 vatno polnjenje z enosmernim in 11 kilovatno z izmeničnim tokom. V tej različici ima Superb 6-stopenjski menjalnik, medtem ko je v primeru dizelskega ali bencinskega agregata 7-stopenjski.

Ko sedež v vozila tega tipa, čeprav tega ne glas pogosto ne rečejo, ga je še najlažje vreči v predal avtomobilov za manjše šefe, te takoj prevzame prostornost. Spredaj ter predvsem zadaj v prtljažnem prostoru je zdaj celo še nekoliko več prostora, kot ga je v prejšnji generaciji, saj je Superb rahlo zrasel. Česar bodo še posebej veseli potniki na zadnjih sedežih, kjer je kar nekaj dodatkov za več udobja med daljšimi vožnjami. Dizelski agregat v spregi s samodejnim menjalnikom se je izkazal za dinamične, znotraj pričakovanih omejitev, saj avtomobil ni dirkalnik, medtem ko ravno prav trdo nastavljeno podvozje dovoli hitrejše vožnje skozi ostrejše ovinke ob še vedno dobrem blaženju lukenj na slabših cestiščih in vožnji po makadamu. Vidi se, da je udobje na prvem mestu, čeprav druge lastnosti zaradi tega niso daleč proč.

Nedvomno je Superb zelo zanimiv avtomobil za umirjene voznike, ki točno vedo, kaj hočejo ter hkrati želijo udobje ob prostornosti potniške kabine. Karavanska izvedba to zagotovo prinaša, in čeprav je vozilo dolgo skoraj pet metrov, kar žal pomeni tudi to, da ne bo šlo v marsikatero slovensko garažo, med vožnjo ne daje občutka obilnosti. Pravzaprav ga je bilo zelo prijetno voziti.

The post PRVI VTIS Škoda Superb: Všeč vam bo ta prostorna »Čehinja« appeared first on Tehnozvezdje.