Avgusta je ministrstvo razpisalo skupno 9,2 milijona evrov, 5,2 milijona za fizične in 4 milijone za pravne osebe. Prvi so lahko začeli oddajati vloge septembra, drugi šele 7. oktobra. Kljub temu je skupni znesek s 1.701 vlogo (1175+526) že presežen.Zato Borzen posameznikom zdaj sporoča, da oddajanje vlog ta čas ni mogoče in bo predvidoma znova po 18. novembra. Pred tem naj bi ministrstvo objavilo nov poziv, na katerem bo na voljo 15,6 milijonov evrov sredstev iz evropskih skladov.

Za podjetja ima Borzen drugačno sporočilo, četudi so tam oddane vloge prav tako že dosegle limit. Tega so sicer znižali, kajti milijon evrov so prerazporedili v razpis za fizične osebe. Podjetja namreč lahko vloge oddajajo naprej, saj naj bi zanje prilagodili obstoječi razpis, znotraj katerega namerava višino sredstev povišati na 12 milijonov evrov, torej za 9 milijonov. Skupno razpisanega novega denarja za spodbude za kupovanje električnih vozil bo tako skoraj 25 milijonov evrov, še nekaj več kot 10 milijonov po glede na zagotovila ministrstva ostalo še v rezervi za prihodnje dopolnitve razpisa.

Kot kažejo podatki o novih registracijah in zdaj še število vlog za subvencije, se je trg električnih vozil tudi v Sloveniji letos, še posebej v drugi polovici leta prebudil. Septembra statistika je naštela 742 registracij. Če smo zgoraj navedli, da je bilo od začetka septembra oddanih 1.700 vlog in da so nekateri morali čakati, potem ko so vozilo prevzeli že avgusta, verjetno oktobrska številka ne bo povsem blizu ali presegla tisoč, kar bi se zgodilo prvič v enem mesecu, verjetno pa bo najmanj blizu ali višja od septembrske.

Lani je bilo oktobra novoregistriranih vsega 223 električnih vozil in niti november ter december z 296 in 282-imi nista bila mnogo močnejša, zato je že zdaj bolj ali manj jasno, da bo letošnja skupna bera približno dvakratna v primerjavi z lansko, ko je statistika 3.142 dodatnih električnih vozil na slovenskih cestah. Leta 2023 jih je bilo 4.330, letos pa že do konca septembra 4.424, kar pomeni skoraj 90-odstotkov več kot lani in največ v enem letu doslej. Pričakujem, da bo z oktobrom število preseglo pet tisoč, konec leta pa šest tisoč. Število električnih vozil na cestah bi se tako povzpelo na približno 25 tisoč in se bliža dvema odstotkoma vseh.  

Tudi evropska prodaja je bila septembra ena najboljših doslej z 260.256 primerki. Tržni delež baterijskih vozil je znašal 21-odstotkov (v Sloveniji 15 odstotkov). Zagotovo je v tem skritih nekaj registracij za »napihovanje« številk, a vseeno ne toliko, da ne bi bile relevantne. Najboljši mesec v Evropi je bil sicer december 2022, ko je število prodanih preseglo 250 tisoč, tržni delež pa je dosegel skoraj 25 odstotkov. Takoj naslednji mesec, januar 2023, je bil eden najslabših doslej, prodaja je strmoglavila na malo več kot 100 tisoč in enajst odstotkov tržnega deleža. To so fluktuacije zaradi sprememb v subvencijskih in davčnih politikah, razprodajanja zalog, lovljenja takih in drugačnih ciljev ob koncu leta in podobnih vzrokov. Toda sredi jeseni še nismo priča čemu takemu.

The post Subvencije ste razgrabili, a kmalu boste lahko oddajali vloge za nove appeared first on Tehnozvezdje.

Aktualni javni poziv za dodeljevanje nepovratnih finančnih spodbud za električna vozila (JP SUB-EV25-1) je bil objavljen avgusta, Borzen pa na tej osnovi vloge zbira od začetka septembra. Za posameznike je na voljo 5,2 milijona evrov sredstev, še štirje milijoni evrov pa za podjetja in samostojne podjetnike, tu se je oddajanje vlog začelo minuli teden. Na poziv za fizične osebe je do konca redakcije glede na »števec« na spletni strani družbe Borzen oddanih že 1.025 vlog, skupni znesek zaprošenih sredstev pa se bliža petim milijonom in pol. Proračun razpisa presega že za skoraj 300 tisoč evrov. Toda Borzen je objavil obvestilo, da so sredstva še na voljo, saj bodo del predvidenih za pravne osebe prenesli na sklop za fizične osebe.

Zapisali so tudi, da je »Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE) zagotovilo nova nepovratna sredstva za spodbujanje nakupov e-vozil, s katerimi bomo dopolnili obstoječa.«

Na ministrstvu so nam to potrdili in pojasnili, da imajo zagotovljenih 35,6 milijona evrov za spodbujanje nakupov e-vozil »do leta 2027 oziroma do porabe sredstev.« Od tega zneska je 20 milijonov evrov iz Podnebnega sklada in 15,6 milijona evrov iz Načrta za okrevanje in odpornost. Na vprašanje, kdaj bodo objavili nov razpis, so odgovorili, da predvidoma do konca meseca, vendar so »postopki potrjevanja daljši, ker gre za dodatna evropska sredstva iz Načrta za okrevanje in odpornost.« Potrdili so še, da višine subvencij in pogojev ne nameravajo spreminjati in da »se bodo subvencije za električna vozila nadaljevale tudi v prihodnje.«

Če bi povprečna višina zaprošene subvencije ostala dobrih 5.300 evrov, kot je v zadnjih mesecih, bi bilo dodatnega denarja za 6.690 vozil. Letos je bilo do konca septembra prvič registriranih 4.424 električnih vozil. Vsa sicer niso »predmet« subvencije, saj so nekatera testna v avtohišah, lahko pa tudi registrirana za povečevanje prodajnih številk (t. i. dnevne registracije). Toda, če bi se nadaljevalo po septembrskem tempu, ko je bilo prodanih oz. registriranih 742 električnih vozil, in za zdaj vse kaže, da se bo, ter ob upoštevanju, da bo novi razpis že pretežno pokril letošnje zadnje tri mesece, verjetno denarja ni dovolj do konca prihodnjega leta.

The post Novih 35 milijonov evrov za spodbujanje nakupov električnih vozil appeared first on Tehnozvezdje.

Druga mantra gre sicer v nasprotno smer, češ da je treba električne zaradi njihove višje moči, hitrejših pospeškov in podobnih lastnosti primerjati z ustreznimi »fosilnimi.« Tega pogleda ne zagovarjam, četudi bi se seveda na drugi strani, če se le da, izognil izhodiščni, potencialno šibki motorizaciji. Večina kupcev namreč hoče funkcionalen avto, ki ustreza njihovim potrebam, in ne zahteva ali si želi več kot 200 ali celo 300 »konjev.« Pri električnem jih pač dobi, ker jih proizvajalcu ni nikakršen problem zagotoviti, pogosto so celo zmogljivejši motorji bolj učinkoviti, toda marsikdo bi bil zadovoljen s precej manj moči. Pač toliko, da se lahko zadovoljivo hitro odziva na dogajanje v prometu. Tudi s pogledom, da je treba električne nujno (cenovno) primerjati s tistimi s samodejnim menjalnikom, se ne strinjam. Pri bencinskem ponekod še obstaja možnost ročnega, cenejšega, in nekateri, čeprav jih je vedno manj, jo še izberejo. Pri električnem takega znižanja cene ni.

Res je, da nakupna cena električnih še vedno v večini primerov pomembno presega nakupno ceno bencinskih, malo manj hibridnih in dizelskih, medtem ko so priključni hibridi lahko celo dražji. So sicer izjeme, ko sta ceni električnega in izvedbe z motorjem na notranje zgorevanje bolj ali manj poravnani že brez subvencije, vendar so dokaj redke. Tukaj se ne bom spuščal v preračunavanje celotnega stroška lastništva, ampak gledamo izključno znesek, ki ga mora kupec plačati, da avto odpelje iz salona, in koliko se ta s korekcijo, ki jo čez nekaj mesecev prinese subvencija, približa znesku za bencinskega, hibridnega ali celo dizelskega. Kot zdaj velja že dolgo, je do nakupne cene 35.000 evrov kupec upravičen do 7.200 evrov subvencije, nato do meje 45.000 dobi 6.500 evrov, nad to mejo in do 65.000 evrov pa 4.500 evrov subvencije.

Borzen je avgusta objavil nov poziv, po katerem je za fizične osebe na voljo 5,2 milijona sredstev, za podjetja in samostojne podjetnike pa 4 milijone evrov. Posamezniki že lahko oddajajo vloge (od 2. septembra, za vozila, kupljena letos), podjetja jih bodo lahko šele od 7. oktobra naprej. Če bi bila povprečna višina subvencije »srednjih« 6.500 evrov, je sofinanciranje na voljo za 800 fizičnih oseb in za 615 podjetij. V praksi je nekoliko nižja, ker je precej avtov tudi iz najvišjega cenovnega razreda, upravičenega do subvencije, in rabljenih iz tujine oz. domačih testnih (ti dobijo 3.000 evrov). Glede na podatke družbe Borzen o že oddanih vlogah lahko izračunamo, da je povprečna višina 5.267 evrov. S tem pridemo na malo več kot 1.700 vozil oz. slabih tisoč za posameznike. Ob približno 500 registriranih vsak mesec, kot kaže statistika od pomladi naprej, je torej malhe za približno tri mesece in pol. Toda pri fizičnih osebah je vlog že za skoraj tri milijone in pol (vmes nekaj tednov ni bilo mogoče oddajati vlog, zato so jih nekateri takoj septembra vložili za nazaj), torej bodo kmalu dosegle 5,2 milijona. Kako bo naprej, bomo videli.

Se pa pri subvencijah ne strinjam, da gre za »razdeljevanje našega denarja« tistim, ki si privoščijo nov avto, temveč trdim, da je treba gledati na cilje, ki so v ozadju teh ukrepov. Z vsakim avtom, ki nima lokalnih izpustov, se potencialno malenkostno izboljša zrak, kjer se vozi. Če se jih nabere dovolj, lahko prispevajo k manj obolenjem zaradi mikro delcev (in še česa), kar pomeni manj stroškov zdravljenja ali celo smrti. In zaradi električnih vozil se bo postopno zmanjšala količina prodanih naftnih derivatov, kar pomeni manj dovažanja teh in s tem manj uničevanja cest, katerih obnova tudi predstavlja pomemben strošek države in občin.

Izbira je večja, kot izgleda na prvi pogled

Če iščemo električna družinska vozila, smo po cenikih in konfiguratorjih hitro na 50 tisoč evrih in še višje. Govorimo o avtih, ki nudijo najmanj 500 km dosega po merjenju WLTP, to jih dela primerljivo uporabne bencinskim, v dolžino merijo vsaj 4,40 m, premorejo minimalno 450 l prtljažnika in imajo pet vrat (odpadejo štirivratne limuzine, kot sta Hyundai Ioniq 6 in Tesla Model 3). Torej ne o Bornih in podobnih, ki se gibljejo med 35 in 40 tisoč evri nabavne cene (s premajhnim dosegom za naše kriterije, kar izloči tudi večino modelov kitajskih znamk), tudi priljubljena Hyundai Kona in Kia EV3 izpadeta zaradi dolžinskega kriterija, čeprav bi z večjo baterijo prestali tistega o dosegu.

Pri cenah imam v mislih »gotovinsko« plačilo, s financiranjem se običajno da dobiti še nekaj več popusta, ki v določenih primerih lahko pomaga ravno toliko, da pridete pod mejo za višjo subvencijo, s čimer si že pokrijete »preplačilo« zaradi obresti. Na koncu je tak nakup lahko še vedno cenejši, kot če bi avto plačali v enkratnem znesku, a bi dobili nižjo subvencijo. Če ste v vsakem primeru pod mejo in si to lahko privoščite, je seveda gotovinsko plačilo »najcenejše.«

Spodaj je spisek tistih, za katere stoodstotno trdim, da vas lahko na koncu stanejo največ 38.500 evrov, lahko pa še nekoliko manj, odvisno od opreme. To je primerljivo z modeli, kot so Ford Kuga, Hyundai Tucson, Nissan Qashqai, Renault Austral ali Toyota Corolla Cross. Določene od teh se da dobiti tudi ceneje, a lahko so še precej dražji od navedenega zneska. Nekateri s spodnjega spiska so lahko na zalogi, druge bo treba naročiti in čakati od dva do tri mesece. Kar zna biti že delikatno za tokratni krog subvencij, a država že lep čas poudarja, da se bodo nadaljevale najmanj še prihodnje leto.

Cupra Tavascan

Ford Explorer EV

Hyundai Ioniq 5 84 kWh RWD

Mazda 6e (z manjšo in večjo baterijo)

Renault Scenic EV87 220

Škoda Elroq 85 in Enyaq 85

Tesla Model Y RWD

Toyota bZ4X

Volkswagen ID.7 Pro 4All  

KG Mobility Torres EVX bi cenovno in velikostno zlahka sodil na spisek, vendar ga izda doseg. Zelo verjetno so pod mejo lahko tudi, kljub podražitvi Opel Grandland electric, morda Ford Capri ter tehnična dvojčka BMW iX1 in Mini Countryman, ki pa ju pesti ista težava kot Torresa – premajhen doseg, le da bolj zaradi kapacitete baterije kot zaradi neugodne aerodinamike. Pridružil se bo še Xpeng G6, morda tudi Citroen C5 Aircross, v začetku prihodnjega leta pa Kia EV5, čeravno je pri slednji vprašljivo, ali se bo cenovno uvrstila med kandidate za večjo »podporo« države.

Nekateri od naštetih že imajo oglaševano ceno ravno pod mejo, denimo Ioniq 5 s kar 11 tisoč evri standardnega popusta glede na cenik, Ford Explorer z »osnovno« opremo, povsem nova Mazda 6e, Škoda Elroq v nekaterih opremskih izvedbah ali Toyota bZ4X, pri drugih vam bodo v salonu med sestavljanjem ponudbe ponudili nekje od dva do štiri tisoč evrov popusta, kar ceno spusti vsaj pod »magičnih« 45 tisoč, ali v kakšnem primeru, če ne pretiravate z dodatno opremo, še za tisočaka, dva nižje ali celo tri nižje. Vsekakor se splača iti na pogovor s prodajalcem in se ne slepo zanašati na cenike ali konfiguratorje, ker boste ugotovili, da je avto v resnici lahko za štiri do šest tisoč evrov (ob seštevku popusta in višje subvencije) cenejši, kot ste mislili, da je, in tudi od spodobne izvedbe primerljivega hibridnega.

The post SOBOTNO IZBIRANJE: Katere »družinske« lahko dobite z višjo subvencijo? appeared first on Tehnozvezdje.

Prejšnji razpis je Borzen pred malo več kot tednom preklical, potem ko je zmanjkalo zanj zagotovljenih 11,25 milijona evrov. Del razpisa za pravne osebe so pravočasno »obogatili« z dodatnimi petimi milijoni, prav takšen je tudi razpoložljivi znesek na novem razpisu za posamične kupce. Ob predpostavki, da bo večina vlagala vloge za višje zneske subvencij, bo denarja zadoščalo za približno 800 kupcev električnih avtomobilov (ali drugih vozil). In če predpostavimo še, da približno 400 novo registriranih, kolikor jih je bilo zadnje mesece, določen del odpade na podjetja, je tokratnih sredstev dovolj nekje do jeseni, nakar bo morala država znova poseči z zvišanjem. Na razpolago naj bi bilo še dobrih devet milijonov evrov iz evropskih projektov.

Zneski in pogoji za subvencije so enaki kot prej. Za nova (prvič registrirana) vozila je do meje 35.000 evrov pri nakupni ceni, kupec upravičen do 7.200 evrov subvencije. Od 35 tisoč do 45 tisoč evrov cene avtomobila je subvencija 6.500, nato pa do meje 65.000 evrov, kjer subvencioniranje zaključi, 4.500 evrov. Za rabljeni osebni avto iz tujine ali že predhodno registriranega »slovenskega,« za katerega še ni bila prejeta subvencija, je na voljo 3.000 evrov do cene 45.000 evrov, nad to mejo in do 65.000 evrov pa 2.000 evrov. Prva registracija je morala biti po 1. 11. 2021, sicer avto ni upravičen do subvencije.

Za kategorije N in L so zneski nekoliko nižji, toda večina denarja gre za subvencioniranje nakupov kategorije M1, torej osebnih avtomobilov.

The post Subvencije za električna vozila so nazaj appeared first on Tehnozvezdje.

Lani pomladi je Borzen, ki je prevzel razdeljevanje subvencij od Eko sklada, razpisal skupno 15 milijonov evrov nepovratnih sredstev za spodbude za nakup električnih vozil. Od tega 11,25 milijona za fizične in 3,75 milijona za pravne osebe (pri teh so kasneje polega podjetij med upravičence dodali še espeje). Konec marca je kazalo, da je denarja še za približno štiri mesece, vendar so kupci razpoložljiva sredstva dejansko izčrpali v dveh mesecih. Odstopanje od predvidevanja lahko deloma pojasnimo tako, da je bilo lepo število vlog že takrat »na čakanju« za obravnavo, več pa je bilo v zadnjih mesecih tudi kupcev, ki so oddali vloge za višje zneske subvencije (saj je naprodaj več avtomobilov s cenami, ki to omogočajo), medtem ko je bil prej povprečni znesek precej nižji.

Ministrstvo je tako minuli teden objavilo spremembo razpisa v Uradnem listu, s čimer je sredstva za pravne osebe povečalo na skupno 8,75 milijona, torej za pet milijonov evrov. Za ta denar so že uspeli dobiti potrditev Evropske komisije, saj gre denar iz programa RePowerEU. Podjetja in samostojni podjetniki torej lahko nemoteno oddajajo vloge za subvencije in če privzamemo, da bo povprečna višina, za katero bodo zaprosili šest tisoč evrov (kot je povprečje vseh treh nivojev spodbud – 7.200, 6.500 in 4.500 evrov), to zadostuje 833 vozil. Morda ravno dovolj do konca leta.  

Že marca so v MOPE povedali, da imajo za te subvencije »za letos in prihodnje leto (2025 in 2026) skupno predvidenih 26.340.250 evrov.« Po poročanju Financ je najnovejše stanje dodatnih sredstev, poleg že razdeljenih 15 milijonov evrov, 19,2 milijona evrov. Od teh so jih 5 milijonov, kot rečeno, že razpisali za podjetja, še vsaj 5 naj bi jih bilo na voljo na novem razpisu za običajne državljane, 9,2 milijona pa bi za zdaj ostalo nerazporejenih. Borzen napoveduje objavo novega razpisa v roku enega meseca, pri čemer naj se pogoji ne bi spreminjali, odvisno pa je od tega, kako hitro bodo na ministrstvu uspeli dobiti »blagoslov« iz Bruslja. Tudi ta denar bo namreč iz evropskih projektov in bodo z njegovo porabo dokazovali uresničevanje določenih (pretežno okoljskih) ciljev in zavez, ki jih ima naša država. Predvidevam pa, da pet milijonov ne bo dovolj do konca leta, in bo sledilo najmanj še eno povečanje ali podobno zapiranje enega in odpiranje drugega razpisa kot zdaj.

Najvišja višina subvencije je 7.200 evrov, do nje je kupec upravičen, če končna cena avtomobila ne presega 35.000 evrov. Do 45 tisoč evrov je nato subvencija 6.500 evrov, nad to mejo in do 65. tisoč evrov pa najnižja vrednost, 4.500 evrov. Nad 65 tisoč evri subvencije ni. Subvencija za rabljena vozila znaša tri tisoč (do nakupne cene 45.000 evrov) ali dva tisoč evrov (od 45.000 do 65.000 evrov) in velja za prvič registrirana po 1. 11. 2021, če so iz uvoza ali če v Sloveniji zanje še ni bila uveljavljena subvencija.  

The post Subvencije za električna vozila ta čas na voljo le podjetjem, za fizične osebe kmalu nov razpis appeared first on Tehnozvezdje.

Prodaja električnih vozil je še vedno neizbežno vezana tudi na državne subvencije, ki jih od lani poleti podeljuje Borzen (pred tem jih je dolgo Eko sklad). Nakupne cene vozil sicer postopno padajo, a so še vedno v večini primerov višje kot za primerljiva z motorji na notranje zgorevanje, toda ob upoštevanju subvencije se lahko že izenačijo. Na to računajo tudi uvozniki, zato skoraj na vsaki predstavitvi tega ali onega novega modela slišimo podobne pozive glede stabilnih in dolgoročnih »pravil igre,« kot se je nazadnje izrazil Petr Podlipny, direktor znamke Škoda v podjetju Porsche Slovenija. V preteklosti so se namreč pravila glede subvencij oz. sami razpisni pogoji nekajkrat spremenili, običajno nepričakovano in lahko na način, ki je precej spremenil izračun pri nakupu novega avtomobila. Nazadnje smo denimo dobili različne stopne subvencije glede na nakupno ceno vozila. Najvišja višina subvencije je 7.200 evrov, do nje je kupec upravičen, če končna cena avtomobila ne presega 35.000 evrov. Do 45 tisoč evrov je nato subvencija 6.500 evrov, nad to mejo in do 65. tisoč evrov pa najnižja vrednost, 4.500 evro. Nad 65 tisoč evri subvencije ni.

Ko je razdeljevanje tega denarja prešlo na Borzen, je slednji v novem javnem pozivu razpisal 11,25 milijona evrov sredstev za fizične osebe in 3,75 milijona za pravne osebe. V določenih krogih smo že zasledili neuradne informacije, da se »malha« v drugem sklopu prazni, kar so na Borzenu potrdili. Po drugi strani je za običajne državljane na voljo še slaba polovica oz. približno pet milijonov sredstev. Borzen je namreč na javni poziv za fizične osebe doslej prejel nekaj več kot 1.800 vlog in jih obdelal približno 1.750. Pri tem je izplačal 6,16 milijona evrov subvencij. Od podjetij (pravnih oseb) je dobil približno 940 vlog in jih obdelal sto manj, izplačal pa 3,31 milijona evra subvencij. Glede na podatek, da je bilo v času od objave poziva v Sloveniji registriranih približno dva tisoč novih električnih vozil, je lep odstotek teh, za katere so kupci zaprosili za »nepovratna sredstva,« rabljenih iz tujine (kakšen pa najbrž tudi »domač,« pri katerem prej še ni bila izkoriščena ta možnost). Temu pritrjuje tudi povprečna višina subvencije, ki pri prvem sklopu znaša približno 3.500 evrov, pri drugem pa nekaj manj kot štiri tisoč evrov. Subvencija za rabljena vozila je namreč tri tisoč (do nakupne cene 45.000 evrov) ali dva tisoč evrov (od 45.000 do 65.000 evrov). Ko bo Borzenu uspelo razdelili denar za preostale vloge pravnih oseb, ki še čakajo na obdelavo, bo ta del poziva praktično izčrpan.

Že jeseni smo na strokovnem posvetu v organizaciji Društva e-mobilnost Slovenija med predavanjem predstavnice ministrstva za okolje, podnebje in energije Marije Lesjak slišali, da se »bodo javni pozivi za vozila nadaljevali tudi v prihodnjih letih.« Toda kaj konkretno to pomeni? Na ministrstvo smo naslovili vprašanja, kakšne načrte imajo na tem področju in kako nameravajo ukrepati v luči skorajšnje razdelitve doslej razpisanih sredstev za podjetja. Pri končnih kupcih bi bilo po dozdajšnji dinamiki denarja še za nekaj več kot 1.400 vlog, kar pomeni za štiri do pet mesecev, toda lahko bi ga zmanjkalo tudi precej prej. Če bi namreč večina zaprosila za enega od višjih dveh zneskov (hipotetično v enaki razporeditvi, kar bi pomenilo 6.850 evrov na prijavitelja), bi jih subvencijo dobilo le nekaj manj kot 750 in če bi prodaja električnih vozil s prihodom novih, cenejših modelov (kot so Citroen e-C3, Dongfeng Box, Ford Puma Gen-E, Hyundai Inster, Kia EV3, Mini Aceman ali Renault 5) dodatno zrasla, bi lahko sredstev zmanjkalo tudi v dveh mesecih.

Po zagotovilih ministrstva se to ne bo zgodilo. Zatrdili so namreč, da pripravljajo »povečanje sredstev za e-vozila na razpisih, kjer se ta porabljajo hitreje, na primer za pravne osebe.« Poleg tega so pojasnili, da je za letos in prihodnje leto (2025 in 2026) skupno predvidenih 26.340.250 evrov. Kot rečeno, je bilo prej že razpisanih skupno 15 milijonov evrov, ostane jih torej še malo manj kot 11,5 milijona (ali celo nekoliko več, če številka ne vsebuje tistega, kar ja Borzen odobril oz. razdelil že lani), najbrž dovolj vsaj do konca letošnjega leta, ne pa nujno do za večji del prihodnjega. Toda na ministrstvu so dodali še, podobno kot že takrat jeseni: »Razpisi za e-vozila se bodo izvajali tudi v prihodnje.« Za aktualne sta sicer vira financiranja nacionalni Sklad za podnebne spremembe ter evropska sredstva iz programa RePowerEU.

The post Denarja za subvencije za električna vozila še ne zmanjkuje appeared first on Tehnozvezdje.

Kia je doslej že imela več električnih modelov v ponudbi, e-Niro je bil v prvi generaciji tudi dokaj priljubljen (s prenovo so ga nato preimenovali v Niro EV), toda cenovno je bila bolj v zgornjem razredu in ni sledila svoji siceršnji mantri o vrednosti za denar. Z EV3 naj bi bilo drugače. Vsaj pri izvedbi z manjšo od dveh kapacitet baterije, ki bosta na izbiro, večja se glede na velikost avta ne zdi več tako ugodna, a je to tudi posledica tega, da je na ceniku zgolj z višjima paketoma opreme, ki sta precej dražja od nižjih dveh.

EV3 je kompakten SUV, dolg 4,3 m, vendar zaradi svoje oblike in zasnove za električni pogon zelo prostoren. V tem pogledu je kar opazno večjemu Niru malo zmanjkalo, kajti zasnovan je bil za različne pogone. Pri novincu medosna razdalja znaša 2,68 m, kar je enako kot pri več kot 20 cm daljšem modelu Sportage. Prtljažnika je s 460 l približno toliko kot pri Niru, še 25 l pa je na voljo pod sprednjim pokrovom. Kia trdi, da je EV3 s svojo prostornostjo in dosegom lahko glavno vozilo v družini, torej primerno tudi za počitnice, izlete in druge namene, ko oboje omenjeno pride v ospredje, kajti vemo, da se večino vsakodnevnih voženj da opraviti tudi z avtomobilom, ki nudi manjši prtljažnik in krajši doseg. Oblika je nekoliko samosvoja, precej »škatlasta,« pa vendar z marsikaterim elementom, ki to v pretežni meri zakrije. Zdaj ko sem avto pri novinarskem kolegu videl v živo (fotografiji spodaj), lahko rečem, da mi je srednje všeč, toda opazno je, da je narejen za čim večjo prostornost, ne za pobiranje lepotnih nagrad.

Na voljo bosta dve pogonski izbiri. Manjša baterija s 55 kWh zaloge (58,3 kWh bruto), ki naj bi zagotavljala do 436 km dosega, in motor z močjo 150 kW (204 KM), ali večja baterija z 78 kWh (81,4 kWh bruto) in enako močan motor. Ta kombinacija naj bi doseg podaljšala na 605 km. Za zdaj se zdi bolj zanimiva opcija z manjšo baterijo, predvsem zaradi cene, a tudi zato, ker bo uvoznik nanjo dal poudarek (tiste z večjo baterijo v začetku morda sploh ne bo). Za razliko od Nira so nekoliko pohitrili polnjenje z enosmernim tokom (DC), saj gre pri manjši bateriji do 100 kW moči in od 10 do 80 odstotkov traja 29 min, pri večji pa do 135 kW in traja 31 min (seveda za precej več pretočene energije). Pri Niru EV, ki zmore največ 80 kW, denimo traja 41 min za polnjenje od 10 do 80 odstotkov, resda za baterijo s 64,8 kWh. Vsekakor se EV3 zdi precej bolj moderen električni avto, pa tudi avto nasploh, z vsemi mogočimi asistenčnimi sistemi in podobnim infozabavnim, kot ga premore EV6.

Cene se začnejo pri 34.999 evrih. Za najvišjo subvencijo – 7.200 evrov, kolikor je na voljo do nakupne cene avtomobila 35.000 evrov – se bo kvalificirala najnižja oprema Air, ob izbiri financiranja pa tudi srednja Star. Ob gotovinskem plačilu bo ta za dva tisoč evrov predraga, razen v primeru, da dobite lep dodatni popust pri trgovcu, in boste lahko zaprosili za 6.500 evrov subvencije. Najvišja oprema Sky k ceni pripiše še 4.500 evrov in se mi njena smiselnost že zdi vprašljiva, četudi denimo prinaša nekaj dodatnih asistenčnih sistemov (med drugimi za varnost med vzvratno vožnjo ali med zavijanjem v križišču levo in prikaz s kamere ob vključenih smernikih), bolj izdatno nastavljive sedeže, ogrevanje prednjih sedežev in volana, dodatna zatemnjena zadnja okna, zadnje luči LED, 360-stopinjsko kamero, boljše ozvočenje in možnost napajanja večjih porabnikov prek klasične vtičnice 230 V (V2L).

Osnovna oprema ima že skoraj vse, kar si danes želimo, le nekateri elementi manjkajo, še najbolj očitno toplotna črpalka, poleg nje pa še samozatemnitveno vzvratno ogledalo, samodejno poklopna stranska ogledala in podstavek za brezžično polnjenje telefona, kar uvaja naslednji nivo. Ni sicer prvič, da pri tej znamki višanje opreme avto dokaj podraži in da so določene kombinacije na voljo zgolj z dražjimi nivoji opremljenosti.

Morda največja hiba električnih modelov Kia je bila doslej nedelovanje aplikacije za oddaljeni dostop do avtomobila v Sloveniji (za avtomobile, kupljene tu, menda deluje pri uvoženih iz držav, kjer je ta funkcionalnost podprta). Upamo, da bosta proizvajalec in uvoznik to ob tem poskusu bolj množičnega preboja s tovrstnimi vozili vendarle uredila.

Risbe: Kia

The post EV3 bo nagovarjal družine, ki si želijo kompaktno električno vozilo z dovolj prostora in dosega appeared first on Tehnozvezdje.

Po novem najvišja subvencija za nakup novega električnega vozila znaša 7.200 evrov in kot prej je zgornja meja nabavne cene zanjo 35 tisoč evrov (spodnje meje ni). Avti s končnimi cenami med 35 in 45 tisoč evri so zdaj upravičeni do 6.500 evrov subvencije. Torej toliko, kolikor so prej dobili kupci vozil do 35 tisoč evrov. Med 45 in 65 tisoč evri pa subvencija znaša »starih« 4.500 evrov. Za rabljene (in že registrirane pri trgovcih), tudi uvožene, je do 45 tisoč evrov tri tisočake subvencije, od te meje do 65 tisoč evrov pa dva tisočaka.

V Sloveniji so sicer tovrstne subvencije na voljo že 14. leto zapored in do konca lanskega leta je država skupno za ta namen razdelila 44,49 milijonov evrov, bodisi proračunskega denarja bodisi evropskih sredstev. V sklopu ta čas odprtega razpisa, ki so ga zdaj posodobili s prej omenjenimi zneski, je v malhi 11,25 milijonov evrov. V tabeli je statistika Eko sklada za prvih 13 let. Letos so doslej podelili približno 1.500 subvencij, torej bo končno število skoraj zagotovo višje kot lani, kljub temu, da je prodaja električnih vozil upadla za približno četrtino. Iz tega bi lahko sklepali, da je najbolj upadla prodaja za namene operativnih lizingov in drugih oblik, pri katerih kupci ne izkoriščajo subvencij.

Subvencije niso nič novega, ne veljajo za res drage avtomobile in jih lahko izkoristi vsak

Na družabnih omrežjih ne manjka pridušanja čez subvencije, češ da »revni (in tisti, ki sploh nimajo avta) sofinancirajo nakupe avtomobilov bogatim.« Preden podam svoj odgovor na to in podobne pripombe, je treba razjasniti izvor tega denarja. Gre namreč za evropska sredstva v okviru Načrta za okrevanje in odpornost (NOO), znotraj katerega je Slovenija v razvojnem področju REPowerEU pridobila projekt »Spodbujanje vzpostavitve infrastrukture za alternativna goriva v prometu (razširitev).« Če torej sredstev ne bi porabila za točno ta namen, jih ne bi mogla počrpati, in bi jih namesto naše ena od preostalih držav članic EU.

Razpis je napisan tako, da v ničemer ne razlikuje med kupci. Vsak, ki kupi električni avto do 65 tisoč evrov, se kvalificira, in nikomur ni treba gojiti zavisti. Tudi ni treba, da gre za drag avto. S subvencijo se določene da znižati na ceno malo boljših bencinskih iz nižjega razreda, do česar še pridemo. Medtem ko zares bogati kupujejo bistveno dražje avte in njihove izbire daleč presegajo zgornjo mejo za upravičenost do subvencij.

Kaj lahko prinesejo nove subvencije?

Ko so jih dvignili na 6.500 evrov za avtomobile do 35 tisoč evrov, so se nekateri uvozniki potrudili ujeti to mejo in s tem nekaj kupcev, ki jih sicer ne bi. Med prvimi denimo Citroen z e-C4, najbolj uspešna pa je bila znamka Cupra z modelom Born (v izvedbi Bold), malce manj Volkswagen z »bratrancem« ID.3 in MG s konkurentom MG4.

Mislim, da bi lahko videli tri učinke. Po eni strani bo mogoče malo manj lovljenja meje 35 tisoč evrov, kajti razlika med 7.200 in 6.500 evri subvencije je zdaj zgolj 700 evrov, ne več 2.000, zato ne bo tako neprijazno do kupca, če bo avto stal 35.800 evrov namesto 34.999, kot je bilo prej. Toda tisti (redki) modeli oz. izvedbe, ki jih je mogoče odpeljati za manj kot 30 tisočakov, bodo ob povrnitvi subvencije lahko stali le še 21, 22 tisoč evrov, kar pa je lahko že primerljivo ali celo boljše kot bencinski avto. In tudi to bo verjetno smiselno oglaševati. Primer je denimo MG4 z osnovno baterijo in opremo za 28.490 evrov, z upoštevano subvencijo bo kupca stal 21.290 evrov. Manj kot nekateri za razred manjši avtomobili. Tudi prejšnjo izvedbo Peugeota e-208 ali Opla Corse-e, še s staro baterijo in motorjem, je mogoče dobiti za podobno ceno, kar je prav tako konkurenčno bencinskim različicam.

Največjo spremembo pa pričakujem v tistem drugem »razredu,« predvsem v delu proti njegovi zgornji meji. Uvozniki in trgovci bodo zdaj imeli motiv, da cene s kakih 48 do 50 tisoč evrov znižajo na mejo 45 tisoč evrov ali krepko pod njo in s tem kupcem zagotovijo višjo subvencijo. Če vzamemo primere prihajajočega Renaulta Scenic e-tech electric, Forda Explorerja ali Peugeota e-3008 s ceno 49 tisoč evrov, ki mu dajo štiri tisočake popusta (ne bi bil presenečen niti ob kakšni Teslini akciji za Model Y), kupec pa dobi dodatnih dva tisoč evrov subvencije v primerjavi s prej, to na koncu pomeni 38.500 evrov namesto 44.500 evrov. Šest tisoč evrov ali za skoraj 15 odstotkov cenejši nakup, kar nikakor ni zanemarljivo. Povsem lahko bi kdo izkoristil te spremenjene razmere na trgu in prodaja bi utegnila končno spet zrasti.

• 
  Logitech širi cenovno dostopnejšo serijo G3 z novo miško in tipkovnico
• 
  SOBOTNO IZBIRANJE: Svetoskrunjenje ali balzam za ušesa?
• 
  Začetek projekta ShieldHealthAdria: Telekom Slovenije vodi evropski projekt za večjo kibernetsko varnost in odpornost zdravstva
• 
  Pri izbiranju »televizijskih« vsebin sem očitno popoln dinozaver
• 
  Ali bo »streaming« ubil televizijo?

The post Lahko malo višje subvencije znova spodbudijo trg električnih vozil? appeared first on Tehnozvezdje.