Z nadzornimi kamerami so pogosto križi in težave. Če niso avtonomne in natančne v zaznavi gibanja, potem nimajo pravega smisla. Škoda, da se ravno tu pogosto zaplete oziroma je razkorak med obljubljenim in »dostavljenim« največji. Želiš si, da kamera zazna gibanje človeka, zažene snemanje in ti pošlje opozorilo. Natanko to sem imel v mislih, ko sem se odločil namestiti kamere Eufy. Delujejo razmeroma dobro, njihova neprecenljiva prednost je hranjenje posnetkov lokalno, a niso bili redki primeri, ko je bila na posnetku mačka ali, ta je še boljša, osvetljen pajek, ki se po nitki spušča mimo objektiva.

Ko gre za sodobne »domače« kamere, je pomembno dvoje. Lokalno hranjenje posnetkov, saj ne moremo biti vedno popolnoma prepričani, da posnetki v oblaku izdelovalcev za vedno ostanejo zasebni, in učinkoviti algoritmi umetne inteligence. Če so dobri, potem bodo preprečili neželene posnetke in te opozorili le takrat, ko bo kamera videla človeka, ki tam ne bi smel biti. Ne rečem, da z delovanjem svojih nisem zadovoljen, toda na trgu najdete tudi boljše. Eni takšnih sta zunanja BC500 in stropna kamera TC500 podjetja Synology (Obe imata priporočeno ceno 267 evrov).  

Kot ti je verjetno znano, je podjetje poznano po omrežnih strežnikih (NAS) za domačo in poslovno rabo. Ker so praktično računalniki, nudijo rešitev Surveillance Station, ki je nujni delček enačbe varnega, zasebnega in predvsem učinkovitega video nadzora. Domačega ali poslovnega okolja. Brez te rešitve sta kameri zgolj skupek strojne opreme in lastnosti, ki ne odstopajo prav veliko od drugih na trgu. Ali pač? Čeprav zna biti ločljivost 2K za marsikoga dovolj, je 5K, s kolikor se ponašata omenjeni kameri, dvakrat bolje. Če ne zaradi drugega, pa zato, da na povečanem posnetku še vedno prepoznate osebo ali osebe. Videe snemata z 2.880 x 1.620 pik pri trideset sličic na sekundo (30 fps), imata nočni vid ter nudita vodoravni vidni kot 110°. Dovolj široki kot pomeni, da boš za nadzor vseh kotičkov potreboval manj kamer in te bo nadzor posledično stal manj. Za primere začasne prekinitve delovanja omrežja sta opremljeni s pomnilnikom, medtem ko ju v omrežje povežete z ethernet kablom, preko katerega dobivata tudi energijo. V primeru, da omrežje ne podpira prenosa energije (POE), potem je nujen 12-voltni napajalnik s pravim priključkom.

Omenil sem algoritme umetne inteligence. Zagotavljajo pravočasna in natančna opozorila, kar omogoča hitrejši odziv na dogodke. Funkcije, vključno z zaznavanjem ljudi in vozil, zaznavanjem motenja posesti in takojšnjim iskanjem, obenem zanesljivo prepoznajo grožnje, hitro raziščejo izbrana področja ter najdejo in pridobijo posnetke izbranih dogodkov. Zasnovani sta za brezhibno integracijo z rešitvijo Surveillance Stationom, ne zahtevata nakupa ali aktivacije licenc, kar zmanjša stroške nadzornega sistema ter omogočata upravljanje in nastavljanje v okolju sistema omrežnega strežnika.

• 
  Toplotni val in Anker: kako poskrbeti, da napravam ne zmanjka energije
• 
  Renault Twingo: Toliko prevoženih kilometrov z gasom do podna nisem pričakoval!
• 
  TerraMow 500 Mini: Česa takšnega od cenovno ugodne kosilnice nisem pričakoval!
• 
  NEDELJSKI NASVET: Ko ne veš, kam bi se odpravil, vprašaj to aplikacijo
• 
  SOBOTNO IZBIRANJE: Umetna inteligenca nas dokazano poneumlja

The post Če imaš omrežni strežnik, potem je to zate najboljša rešitev appeared first on Tehnozvezdje.

Ameriško reklo, da nobeno kosilo ni zastonj, v tem primeru vsekakor velja. Google je dolgo odganjal konkurenco in hranil svoje algoritme prepoznavanja motivov z zastonjskim sprejemanjem fotografij, vendar je po presoji vodilnih v tej korporaciji napočil čas za običajno zaračunavanje storitve. Uporabniki prav veliko alternativ nimajo več. Ali pač?

Marjan je že predlagal domačo shrambo s pomočjo omrežnega diska (NAS). To idejo podpiram, pri čemer pa kot dolgoletni uporabnik (zdaj že druge tovrstne naprave) lahko tudi potrdim, da rešitev ni enako elegantna kot »oblak« in da še zdaleč ni poceni. Kakovosten NAS stane približno 200 evrov ali več in vsaj še toliko dovolj velika diska zanj (npr. po 6 ali 8 GB). Dva pa morata biti zaradi zrcaljenja (Raid 1), da lahko preprosto zamenjamo tistega, ki bi se slučajno pokvaril, pa imamo še vedno vse podatke.

Za večino je vseeno ustreznejša kombinacija oblaka in kakšnega običajnega zunanjega diska za varnostno kopijo. Naj velja, da morajo biti tri kopije na različnih »nosilcih« in različnih lokacijah. Google še vedno ponuja največ zastonjskega prostora znotraj celotnega svojega dežnika One s 15 GB, vendar v to kvoto sodijo tudi Gmail in ostale storitve, ki že lahko prispevajo precej gigabajtov, razen če uporabnik redno izvaja čiščenje. Ostali so večinoma med dvema in petimi gigabajti, nekateri pa sploh ne nudijo ničesar zastonj, a so potem cenejši pri plačljivem delu ponudbe. Določene shrambe so univerzalne, namenjene shranjevanju česar koli, druge pa so namensko fotografske. Taki sta denimo Amazon Photos in SmugMug (pa tudi s slednjim povezani Flickr). Pri tovrstnih je nato nekaj več poudarka na samem prikazu galerije, oblikovanju albumov in podobnih funkcionalnostih, a tudi klasične, kot so Dropbox, iCloud in Onedrive imajo dokaj lepe in uporabne pregledovalnike fotografij.

V tabeli so zbrane cene za večino najbolj znanih in zanimivih shramb. Seveda smo kakšno tudi izpustili, ker jih je preprosto preveč. Navedli smo mesečne zneske, je pa pri nekaterih letna naročnina malo cenejša kot seštevek mesečnih, medtem ko pCloud ponuja celo enkratno plačilo za »doživljenjsko« uporabo. So tudi nekatere, ki so lahko del večjega paketa. Denimo 200 GB za iCloud znotraj naročnine na Apple One, ki stane 10,95 za posameznika ali 14,99 za družino, in vključuje še storitve Music, TV+ in Arcade. Pa seveda Onedrive znotraj Microsoft 365, nekoč Office 365, ki prinaša uporabo pisarniških programov. To naročnino lahko šolarji dobijo zastonj, vsak uporabnik pa dobi svoj terabajt prostora.

Za 100 ali 200 GB, kar zadošča za precej fotografij, sploh če enkrat ali dvakrat na leto zbrišemo vse manj uspele in podvojene, je letni znesek približno 20 ali 30 evrov. To ni veliko, je pa preskok na naslednji nivo z enim ali dvema terabajtoma in stotimi evri na leto kar konkreten. Res je, da se naročnine nabirajo in množijo, toda ta za oblak bi morala po našem mnenju biti ena prednostnih, ker več kot upraviči znesek s svojimi glavnimi lastnostmi. Fotografije in ostale vsebine so na varnem, čeprav seveda ne 100-odstotno, zato ne gre odmisliti ostalih varnostnih kopij. Poleg tega so dostopne vedno in povsod, z vseh naprav, hitro in zanesljivo. Še posebej Google Foto, a tudi kakšna druga, ponujajo zmogljivo iskanje prave med množico fotografij. Glede na to, koliko več fotografiramo in snemamo s telefoni v primerjavi s tem, kar smo počeli s fotoaparati, se je shranjevanje v oblak izkazalo za najbolj elegantno rešitev. Diski in vse ostalo za zagotavljanje storitev seveda stanejo, poleg tega je tudi bolje, če vsake storitve ne plačujemo s svojimi podatki in prikazovanjem množice neumnih oglasov.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

Ponudniki:

• Amazon Photos
• Apple iCloud
• Dropbox
• Google One
• IDrive
• Jottacloud
• Koofr
• Mega
• Microsoft Onedrive
• pCloud
• SmugMug

The post SOBOTNO IZBIRANJE: Če ne Googlu, bo najbrž treba komu drugemu razvezati mošnjiček appeared first on Tehnozvezdje.