Omrežje pete generacije (5G) je tipičen primer tega. Pravzaprav mi je vseeno, ali je v bližini nadgrajena bazna postaja ali ne, ravno tako, ali imam pravi telefon. Za 99,999 odstotka vsega, kar počnem, zadostujejo hitrosti omrežja LTE, zaradi morebitnega enega promila, ko ne, pa mi je vseeno. Kot da to ne bi bilo samo po sebi dovolj, se spopadamo še z dvema »manjšima« težavama. Omejeno pokritostjo in povezano slabšim signalom znotraj prostorov ter ne ravno dosti krajšimi zakasnitvenimi časi. Nič od tega ne bo boljše, dokler ne bodo operaterji začeli graditi samostojnega (SA) omrežja in tehnologijo pete generacije vgradili še v jedrno omrežje, ne zgolj v radijski del. Obenem se s tem kaže glavna težava, s katero se soočajo operaterji. Vem, da vedo, saj to ves čas ponavljamo, a vseeno se sprašujem, ali se zavedajo, da kompleksnost in zmogljivosti omrežja presegajo potrebe nas običajnih uporabnikov. Če se, potem postane jasno, kaj bo poleg rutinskega širjenja omrežja 5G letos njihova glavna usmeritev.

Vedenje kam morajo iti, še ne pomeni, da bo pot preprosta. Naloga operaterjev bo najprej prepričati podjetja, da za daljinski nadzor uporabijo omrežje 5G, in nato, da je to popolna osnova za gradnjo novih procesov in v primeru javne uprave javnih storitev, povezanih s tako čislano digitalno preobrazbo (digitalizacijo). In tu trčimo ob bistvo. Na eni strani so obljube ponudnikov infrastrukturnih naprav in rešitev ter na drugi tisti, ki bi jih kupili, preoblikovali po svojem obličju in uporabljali. Vodilo je razmeroma preprosto. Kupim in uporabim samo tisto, kar mi bo prineslo preprosto izračunane prihranke oziroma prednosti. Ne navideznih. Morda se je pred leti ljubljanskemu županu zdelo odlična ideja gradnja javnega Wi-Fi brezžičnega omrežja, a se ni obnesla. Lahko špekuliramo, da tedaj niso mogli predvideti razvoja mobilnega omrežja in predvsem tendence operaterjev po uvedbi vse več vključenih količin storitev, a bi morali. Nima smisla zgraditi ničesar, kar ne povrne stroška gradnje oz. nikomur ne koristi, in neuporabljeno visi na »kandelabrih«. Ni nemogoče, da bodo podobno usodo doživele nekatere rešitve v omrežjih 5G, ki jih ponujajo kot suho zlato. Pa naj gre poslovne, za rešitve pametnih mest ali česa podobnega. S tem želim poudariti, da je okoli obljub, česa vsega so nova omrežja sposobna in kaj vse nam bodo prinesla, še vedno veliko megle, za katero optimistično pričakujem, da jo bo letošnje leto odpihnilo.

Novi modeli telefonov so komaj kaj drugačni od leto starejših modelov. Šele ko jih primerjaš z dvema ali tremi generacijami starejšimi opaziš, kolikšen je bil napredek, in katere funkcije so preživele.

Združljivost s 5G se ni izkazala niti kot pospeševalec prodaje telefonov. Danes ga podpirajo praktično vsi novi. Obenem se zdi, da LTE še ni rekel zadnje, kajti seli se v vesolje. Starlink je v orbito poslal šest satelitov, ki podpirajo neposredno povezavo s telefoni preko obstoječih standardov mobilne telefonije. Že letos bo mogoče pošiljati kratka sporočila, čemur bosta naslednje leto sledili še storitvi prenosa podatkov in telefonskega klica. To meče čudno luč na Applov satelitski klic v sili, ki so ga predstavili že skoraj pred dvema letoma in se razen redkih izjem ni preselil še na sistem Android. Če se bo telefon preprosto neposredno povezal s satelitom, kot bi se povezal z bazno postajo, bo storitev v hipu zastarela. Ne bi bilo prvič, da je Apple na velik zvon obesil nekaj, kar se kasneje ni obneslo. Podobno se je godilo zaslonom, ki so zaznali moč pritiska. Takrat so govorili o manjši revoluciji, danes se jih le še redko kdo spominja.

Na telefone se skozi velika vrata vrača umetna inteligenca, ki ima poleg obogatene resničnosti in mobilnega igranja potencial spodbudi razvoj storitev, za katere bodo omrežja LTE premalo zmogljiva. Programske algoritme smo zadnja leta večinoma povezovali z izboljševanjem mobilne fotografije, zdaj pa postajajo pomembni še na drugih področjih. Lahko bi dejali, da bodo procesorji z enotami za umetno inteligenco, algoritmi in evolucija omrežji 5G letos osrednje vodilo razvoja mobilnih komunikacij in storitev ter posredno telefonov.

Naslovna fotografija DepositPhotos.

The post ZAČETEK LETA: 5G rabi brco, Applova satelitska storitev pa čistega vina appeared first on Tehnozvezdje.

Ena glavnih Ukrajinskih strategij branjenja pred po mnenju demokratičnih držav v ničemer izzvano agresijo je ohranjanje nemotenega dostopa v internet. Nasprotno bi namreč pomenilo informacijsko blokado, resnica bi težje prodrla v svet. Ruski program celovitega in bizarnega dezinformiranja pa bi bili zato uspešnejši. Propaganda sicer dokazuje, da kremeljsko vodstvo podcenjuje in hkrati žali tako zgodovinski spomin kot inteligenco ljudi.

Kako je Ukrajincem sploh uspelo ohraniti dostop do interneta, ko je vendarle dokaj preprosto uničiti bazne postaje mobilne telefonije in prekiniti optične povezave?

Razvejano omrežje terminalov Starlinka

Verjetno Elon Musk ni pričakoval, da bo satelitski komunikacijski sistem postal zvezda vojaškega konflikta na Evropskih tleh. Kot je za ameriško revijo Wired razkril ukrajinski minister za digitalno preobrazbo Mihajlo Fjodorov, so prejeli več kot 10 tisoč terminalov. Uporabljajo jih povsod, čeprav se hkrati trudijo obvarovati obstoječe mobilne in stacionarne povezave. Zavedajo se namreč pomena dostopa v internet, tako za širjenje informacij o dogajanju na terenu in obveščanje prebivalcev kot za zbiranje obveščevalnih informacij o premikih ruskih sil. Kot vsaka infrastruktura so tudi terminali ranljivi, menda so jih Rusi nekaj uničili, toda sistem kot celota niti približno ni ogrožen. Starlinkovi sateliti so majhni in preprosto jih je preveč, da bi postali tarča. V skrajnem primeru, če bi jih nekaj celo sestrelili, jih je prav tako preprosto nadomestiti, medtem ko so najbolj ranljive zemeljske postaje zunaj ruskega dosega.

Satelitski sistem Starlink omogoča množično zbiranje obveščevalnih podatkov, dejavno vključitev ljudi v kolektivno obrambo in premagovanje agresivnih poskusov uničenja interneta, infrastrukture in finančnega sistema.

Čeprav kot kaže uporaben, ga v miru ne želimo

Vojno stanje storitve, ki so v mirnem nevarne in neželene, prikaže v drugačni luči. Upam, da samo kratkoročno. Storitev identifikacije z bazo milijarde ljudi Clearview AI, ki za zasebnost pomeni isto, kot jedrska apokalipsa za življenje na Zemlji, Ukrajinci učinkovito uporabljajo za identifikacijo žrtev in sumljivih posameznikov. Javno so izpostavili primer ranjenca, ki se je izdajal za Ukrajinca in obenem tožil, da se ničesar ne spominja. Po preverjanju so hitro našli njegov profil na družbenem omrežju in postalo je jasno, da je sovražni vojak. Fjodorov sicer poudarja dva cilja obveščanja Rusov, kaj se je zgodilo njihovim sorodnikom ali prijateljem, ko žrtve ali ujetnike omenjena storitev identificira. Željo po spremembi javnega mnenja in človekoljubnost, saj tovrstne podatke od ruskih oblasti težko dobijo.

V krizi celo hudič muhe žre. Če se pogojno strinjamo, da je storitev Clearview AI uporabna v vojnih razmerah, bi si želel, da je tako kot jedrskega orožja nikdar ne bi iznašli.

Fjodorov je v članku za ameriško revijo izpostavil še uporabnost komunikacijske storitve Telegram, ki je sicer priljubljena tudi med Rusi. Ukrajinci jo namreč uporabljajo za zbiranje dokazov o morebitnih vojnih zločinih in za pošiljanje fotografij in videa o premikih nasprotnika, pri čemer se posamezniki predstavijo s pomočjo svoje digitalne identitete. Ta vojna je drugačna od vseh dosedanjih zaradi razširjenosti pametnih telefonov in komunikacijskih omrežij ter takojšnega dostopa do raznovrstnih informacij od običajnih ljudi, na podlagi katerih nato stečejo vojaške akcije.

Ali je Moskva izkoristila svoje kibernetske zmogljivosti

Microsoft je pred prazniki objavil poročilo s podrobnostmi o učinkih ruskih kibernetskih napadov v hibridni vojni z Ukrajino. Čeprav je bilo napadov kar nekaj, niso bili učinkoviti, kot so nekateri svarili. Namestnik vodje ukrajinske državne službe za komunikacijo in zaščito Viktor Žora pravi, da je Kremelj morda izkoristil zmožnosti izvajanja napadov. Kljub temu podcenjevanje ni na mestu. Po njegovem mnenju moramo ostati pozorni na potencial hekerskih skupin Sandworm, Fancy Bear, Gamaredon in številnih drugih, ki so še vedno aktivne in nevarne.

Strokovnjaki so namreč zaznali 237 operacij ter obsežne vohunske in obveščevalne dejavnosti. Napadeni niso bili le sistemi oblasti, saj so napadalci poskušali omajati zaupanje v vodstvo, temveč prav tako onemogočiti dostop do zanesljivih informacij in kritične infrastrukture, od katere je predvsem odvisno prebivalstvo. Zaznanih je bilo še nekaj vohunskih napadov na države članice Nata in obsežnejše dejavnosti dezinformiranja, ki pravzaprav bolj ali manj intenzivno potekajo ves čas konflikta.

Zbrani podatki razkrivajo namerno ali naključno povezavo med kibernetskimi in vojaškimi napadi. Hekerji so namreč 1. marca sprožili napad na ukrajinsko televizijo. Skoraj istočasno je vojska z raketami napadla televizijski stolp v Kijevu. S pretvezo uničevanja ukrajinske infrastrukture za širjenje dezinformacij. 13. marca so menda ruski spletni napadalci ukradli podatke organizaciji za jedrsko varnost in to ravno v času, ko so vojaške enote zasedale jedrske elektrarne. Kar je kakopak sprožilo zaskrbljenost v svetu. Še en primer je zgovoren. Ko so enote obkolile in začele oblegati Mariupol, so Ukrajinci začeli prejemati elektronska sporočila Rusa, ki se je predstavljal kot prebivalec mesta, in obtoževal vlado v Kijevu, da je zapustila svoje državljane.

Poročilo nadalje razkriva, da je od 40 zabeleženih napadov, ki so povzročili obsežnejšo škodo, bilo 32 odstotkov usmerjenih na ukrajinske oblasti na različnih ravneh in kar 40 odstotkov na kritično infrastrukturo. Pri tem so napadalci uporabili različne metode, vključno z lažnim predstavljanjem (metoda socialnega inženiringa oziroma ribarjenja) in izrabo še nepopravljenih varnostnih lukenj v programski opremi. Napadalci so ravno tako spreminjali zlonamerno programsko opremo, da bi se izognili odkritju. Med drugim poročilo izpostavlja uporabo škodljive kode Wiper, ki so jo našli na več informacijskih sistemih.

Microsoft v še razkriva, da so se ruski hekerji začeli pripravljati na operacije že pred več kot enim letom, ko so poskušali pridobiti dostop do ukrajinskih informacijskih sistemov, in so obenem zbirali obveščevalne podatke. Kasneje in tik pred agresijo so bili sproženi uničujoči napadi, kar pravzaprav dokazuje, da kibernetsko vojskovanje služi za podporo taktičnim in strateškim ciljem ruske vojske. Zaradi tega strokovnjaki ocenjujejo, da se bodo kibernetski napadi stopnjevali, prav tako pa ne izključujejo možnosti širjenja na države, ki jih je ali jih bo Rusija označila za sovražne.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post Kontroverzni Clearview AI in odporni Starlink si v Ukrajini gradita ugled appeared first on Tehnozvezdje.

Astronomi so na nogah, kajti nekaj tisoč satelitov v nizki zemeljski orbiti bo dodobra omejilo pogled na nočno nebo. Toda Musk, Starlink je omenil v svojem govoru na okrnjenem svetovnem mobilnem kongresu (MWC) v Barceloni, se s tem pretirano ne ukvarja. Čeprav vanj »meče« na milijarde dolarjev, namerava morebitni dobiček nameniti življenjskemu cilju, osvojitvi Meseca in Marsa.

Napovedal je, da bo Starlink v naslednjih 12 mesecih doseglo 500 tisoč uporabnikov in globalno pokritost, kar bo pravzaprav veliko korak naprej od zdajšnjih slabih 70 tisoč iz dvanajstih držav. Ker je znan po prenagljenih in preveč optimističnih izjavah, je tudi to treba vzeti z rezervo. Nenazadnje je aktivnih vsega 1700 satelitov od nekaj deset tisoč načrtovanih, medtem ko je sistem v bata fazi.

Predno bo začel prinašati denar, bo vanj po prepričanju Muska vanj vloženih 5, morda celo 10 milijard dolarjev. Končna cena izgradnje sistema pa bo med 20 in 30 milijardami.

Predvsem pa niti približno ni poceni. Komplet s sprejemnikom, satelitsko anteno in usmerjevalnikom brezžičnega omrežja Wi-Fi uporabnika stane 499 dolarjev, čemur moramo dodati še mesečno naročnino v višini 99 zelencev. Cena terminala je sicer subvencionirana. SpaceX zanj odšteje dobrega tisočaka, ker pravzaprav ni veliko, kajti do nedavnega je bila cena še višja. 3 tisoč dolarjev. Kakor koli že. Če je sreča mila in so razmere na lokaciji uporabnika optimalne, potem mu je dosegljiva obljubljena dotočna 100 Mb/s in 20 Mb/s odtočna hitrost dostopa v internet pri dokaj visokih zakasnitvenih časih v povprečju okoli 40 milisekund.

Na spletni strani www.starlink.com lahko preverite, kdaj bo na voljo in če želite, oddate prednaročilo. V Sloveniji naj bi bil na voljo predvidoma enkrat leta 2022.

SpaceX dostop do interneta trži neposredno, toda pričakovati je, da bo začel sklepati dogovore z operaterji v posameznih državah. Musk meni, da je Starlink komplementaren omrežjem pete generacije (5G) oziroma storitev, ki bo zapolnila vrzel med mobilnimi in optičnimi omrežji za dostop v internet.

The post Starlink za 99 dolarjev ob letu osorej v Sloveniji? appeared first on Tehnozvezdje.