Cene povezanih sijalk LED, žarnic po domače, so se že močno približale cenam kakovostnih sijalk brez pameti. Vir svetlobe imajo enak, razlike pa so v komunikacijski tehnologiji, ki jo pametne izrabljajo za povezavo v internet. Del jih uporablja domače omrežje Wi-Fi ali celo Bluetooth, večina pa zahteva dodani prehod, kajti sijalke razumejo le komunikacijski tehnologiji ZigBee ali Zwave.

Načini, kako so sijalke povezane, imajo prednosti in slabosti. Najlažje jih je povezati preko omrežja Wi-Fi. Ne potrebuješ dodatne neprave (most oziroma prehod), dostopne pa so od povsod. Vendar je domače omrežje za zahtevnejše naprave, zato jim sijalke zgolj »kradejo« pasovno širino. Kar postane pereče, če jih je veliko, kajti »aplikacija« se pogovarja z vsako posebej, ne pa s sistemom pametnih sijalk, kot v primeru dodatnega prehoda. Ta je v omrežju Wi-Fi viden kot ena naprava, a lahko upravlja več sijalk. Redkeje pa srečamo sijalke s povezavo Bluetooth. Te niso povezane v internet, upravljaš jih lahko le, ko je pametni telefon v njihovem dosegu. Sengled ima cel kup različnih sijalk. S prehodom, z vmesnikom Bluetooh ter celo sijalke, ki niso nikamor povezane, a imajo na primer tipalo gibanja ali pa svetijo tudi, ko zmanjka elektrike.

Pred nakupom je na mestu razmislek

Najprej se vprašaj, zakaj potrebuješ pametne sijalke in kako jih boš uporabljal(a). Največja težava je obstoječa električna napeljava s stenskimi stikali za luči. Pametna sijalka mora biti stalno priključena na elektriko. Prekinjen dovod, nekdo namenoma ali po nesreče pritisne stensko stikalo in ne bo delovala. Vsaj toliko časa ne, dokler je spet ne »prižgeš«. Če nameravaš stanovanje opremiti z njimi, potem bo bolje, če stenska stikala prevežeš in jih narediš »neuporabna«. Razmisli tudi o upravljanju z glasom, vendar potem potrebuješ tudi pametni zvočnih z Alexo ali Googlovim pomočnikom. Telefona nimaš ves čas pri sebi, zato je dobro, ko lahko sijalke krmiliš z izgovorjenimi ukazi v angleškem jeziku. Ali drugem, ki ga »pomočnica« obvlada.

Čisto navadne povezane sijalke

Sijalke ZigBee ali Zwave, ki se jim imel priložnost preizkusiti, delujejo po istem kopitu. Prehod, ki sijalke poveže v omrežje, priključiš na električno napajanje ter najbolje s kablom v domače omrežje. Nekateri se znajo povezati tudi z brezžičnim, vendar je kabel skoraj vedno boljša možnost. Še prej kajpada na telefon naložiš ustrezno aplikacijo ter slediš navodilom. Če steče, kot mora oziroma kot si je zamislil izdelovalec, potem boš čez nekaj minut že lahko sijalke upravljal s telefonom. Tako nekako je tudi v primeru kompleta Sangled. Naložiš aplikacijo ter sladiš navodilom, ki te počasi vodijo preko postopka namestitve. Najprej kajpada ustvariš račun, brez tega žal ne deluje skoraj nobena pametna naprava, nato namestiš prehod (zvezdišče ali tudi hub) in v sistem dodaš še sijalki. Najlažje tako, da zaženeš postopek dodajanja s skeniranjem kode QR. Prebereš kodi na sijalki, ju priviješ v ležišči in prižgeš. Aplikacija nekaj časa melje, nato pa ti ponudi, da sijalki preimenuješ in jima dodeliš sobo ali sobe. Organizacija sijalk po sobah, njihovo imenovanje ter imenovanje scenarijev in pravil, preko katerih lahko avtomatiziraš delovanja ter več sijalk med seboj povežeš, je izrednega pomena za njihovo lažje krmiljenje. Še posebej, če sistem povežeš z Alexo ali Googlovim pomočnikom za glasovno upravljanje.

Od strupeno hladne do prijetno tople

Sijalki ne svetita v barvah (nista RGB), lahko pa jima spreminjaš temperaturo bele svetlobe. Vprašanje je, koliko so uporabne prave barvne sijalke. Na začetku je zabavno neprestano menjati barve, kmalu pa se naveličaš in nehaš s tem. Spreminjanje temperature bele svetlobe pa vpliva na udobje, pa tudi kakovostno bivalnega okolja in je zato veliko bolj uporabno. Nekatere »bele« sijalke oddajo preveč modrega spektra, svetijo v strupeno hladni barvi, kar lahko vpliva na motenje spanja. Zvečer je zato boljša toplejša bela, že skoraj rumene, še posebej če medtem delaš na računalniku ali gledaš televizijo. Med branjem pa boš kajpada vesel bolj bele, a zaradi omenjenega tudi v tem primeru ne preveč. Ker te hladna bela predrami, pa je zato primerna za zjutraj. Sijalka Sengled deluje z močjo 9,8 W ter v prostor odda največ 806 lumnov. Spreminjanje temperature svetlobe pa ne vpliva veliko na svetilnost, zato tudi bolj topla svetloba dobro osvetli prostor. Obljubljena je tudi trajnost sijalk, saj naj bi svetile do 25 tisoč ur, česar pa iz razumljivih razlogov ne morem potrditi (niti zanikati). Prav tako ne vem, koliko svetilnosti bodo izgubile v tem času.

Ker je utrudljivo vsakič posebej nastavljati toploto svetlobe in svetilnost sijalke, opravilo pa postane nemogoče, ko jih imaš veliko, se ti splača v aplikaciji oblikovati scenarije in pravila za različne primere rabe. Te potem prikličeš s pritiskanjem navideznih gumbov na zaslonu ali pa se aktivira ob nastavljenih časih in dnevnih. Na primer narediš eno pravilo za svetlobo zjutraj, drugo za zvečer za sijalke v dnevni sobi, spalnicah ali pa za vse sijalke.

Dovolj, a lahko bi bilo več

Ocena aplikacije v tržnici je kar primerna, saj je preprosta za rabo in nudi osnovne možnosti, lahko pa bi bila uporabniku prijaznejša in nudila več. Predvsem pri omenjenih scenarijih (v aplikaciji imenovane scene). Ne moreš na primer zapovedati, naj najprej vse ali v scenarij vključene sijalke ugasne, preden prižge izbrane z določenimi nastavitvami. Uporabiti moraš dva scenarija, čeprav bi bil dovolj en sam. Prav tako scenarijev ni mogoče gnezditi, da bi na primer obstoječe uporabil v novem. Dveh že narejenih, eden vključi, drugi pa izključi vse sijalke, pa sploh ni mogoča spreminjati.

Poleg scenarijev lahko oblikuješ pravila, ob katerih urah in dnevih sistem samodejno prižge ali ugane izbrane sijalke. Določiš lahko datum in čas kot tudi temperaturo svetlobe in svetilnost. S pravili na primer zapoveš, naj se luči ob 7. zjutraj prižgejo in svetijo strupeno hladno, ob 8. pa ugasnjeno. Dve pravili pa sta prav tako stalni. Bujenje s svetlobo ob nastavljeni uri in spanje, ko po določeni uri začnejo sijalke počasi ugašati. Pravil ni mogoče po potrebi aktivirati ročno, prav tako pa ne obstaja pravilo simulacije prižiganja in ugašanja sijalk, da je od zunaj videti, kot da je nekdo doma.

Na domači strani so scenariji nanizani na zgornjem traku. Če jih je več kot štiri, potem ga moraš premikati levo ali desno, da najdeš pravo ikone. Neudobno kadar jih je veliko, zato se jih ne splača oblikovati več kot recimo deset. Pod trakom so sobe. Če si sijalke določil vanje, jih lahko tu krmiliš po posameznih sobah. Čisto spodaj je še drsnik s katerim spreminjaš svetilnost. V primerih ko je sob več, se oba elementa (soba in drsnik) nizata navzdol po zaslonu.

Vse sijalke je mogoče krmiliti iz domačega zaslona, vendar ima aplikacija še tri razdelke. V »devices« so nanizane vse naprave, v »routines« oblikuješ scenarije in pravila. Čisto zadnje pa so nastavitve, kjer najdeš tudi navodila za povezavo sistema z Alexo ali Googlovim pomočnikom.

Žal pa je tudi ta sistem pametnih sijalk bolj kot ne združljiv z drugimi. Vanj ne moreš na primer vključiti sijalk drugih ponudnikov ali pa je omejeno in zelo težko. Že zdaj imam doma sijalke Hue, kar pomeni, da že imam prehod v omrežje ZigBee. Imel sem tudi Belkine sijalke oziroma jih imam še vedno, vendar je crknil prehod. Vseh treh sistemov žal ne morem združiti na skupni imenovalec in uporabljati ene aplikacije. Poleg teh pa so tekmece Sengledovim najmanj še Osramove in sijalke, ki jih najdeš v Ikei.

Hvalimo

• Ugodna cena.
• Spodobne sijalke z možnostjo spreminjanja temperature svetlobe.
• Odzivnost sistema ter možnost povezave z Alexo in Googlovim pomočnikom.

Grajamo

• V sistem ni mogoče vključiti sijalk drugih izdelovalcev.
• Aplikacija bi morala nudi mnogo več.
• Ozko grlo sistema je prehod. Če se ta okvari, so sijalke manj uporabne.

The post Sijalke Sengled Element: Cenovna alternativa Philipsovim pametnim sijalkam Hue (#VIDEO) appeared first on Tehnozvezdje.