V začetku l. 2025 tovrstne naročnine plačuje približno pol milijarde ljudi. Spotify ima sicer kar 640 milijonov uporabnikov po podatkih iz lanskega tretjega četrtletja, toda naročnikov na plačljivo storitev je bistveno manj, 252 milijonov. Velik ponudnik, vendar prisoten zgolj na Kitajskem, je še Tencent, s prav tako skoraj 600 milijoni uporabnikov, potem sledi ponudnik spletnega radia iHeartRadio s četrt milijarde uporabniki. Apple Music je denimo pri približno sto milijonih uporabnikov, Tidal ali Deezer jih imata po nekaj (deset) milijonov. Plačljivi pretočniki zdaj ustvarijo že skoraj četrtino vsega poslušanja glasbe, le malce zadaj je video (pretežno Youtube), nato pa sledijo radio, kratki videi in brezplačni pretočniki z oglasi. Približno enak delež kot slednji, slabih deset odstotkov, še ohranja kupljena glasba na fizičnih nosilcih in digitalnih formatih.

Prihodki iz pretočne glasbe se vsako leto povečajo za približno pet milijard dolarjev, lani so presegli 50 milijard (47,5 milijarde evra). Pred desetletjem so znašali desetkrat manj. Takrat je bila glasbena industrija na najnižji točki, saj so tudi fizični nosilci že prinašali zelo malo v primerjavi z najboljšimi časi, njeni skupni prihodki so dosegli 13 milijard dolarjev. Takrat je po ocenah Spotifyja od te platforme 10 deset tisoč izvajalcev dobilo vsaj deset tisoč dolarjev na leto. Zdaj jih toliko zasluži najmanj sto tisoč dolarjev od Spotifyja.

David Kaefer, šef glasbenega posla pri švedskem podjetju, je prepričan, da za preporodom stoji raznolika paleta ponudnikov, ki nagovarjajo različne okuse poslušalcev, a delujejo za isti cilj. Hkrati se je pretočna glasba po začetni skepsi marsikoga izkazala za model, ki prinaša dejanski denar tistim, ki glasbo ustvarjajo. Čeravno je, za razliko od pretočnega videa, mnogo bolj dostopna. Vendar jo ravno to tudi dela toliko bolj množično. Naročnina pa se zagotovo marsikomu ne zdi pretirana v primerjavi s tem, kolikor bi (oz. je) moral plačevati za posamezne albume.

Argument proti njej je, da jo je treba plačevati do smrti, če želi posameznik obdržati dostop do glasbe (resnici na ljubo je še vedno mogoče uporabljati tudi brezplačne storitve z oglasi). Toda povsem enako velja za kupovanje albumov ali singlov. Vedno znova prihaja nova glasba in kdor jo želi poslušati brez omejitev in oglasnih prekinitev ter kadarkoli in kjerkoli, mora zanjo plačati. S tem ni konca, pa tudi odkrivanje stare prav tako stane. Za znesek letne naročnine, približno 80 evrov za posameznika ali 120 do 130 evrov za družino, ni mogoče kupiti prav veliko albumov. V pretočniku pa jih je mogoče preposlušati in med priljubljene dodati poljubno veliko od več milijonov.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post Pretočna glasba daje več, kot so vinilke ali zgoščenke kadarkoli appeared first on Tehnozvezdje.

Številki sicer nista neposredno primerljivi, kajti pri Youtubu gre za naročnike, ki mesečno plačujejo, da jim v storitvi ni treba gledati oglasov ter da zraven dobijo še nekatere funkcionalnosti, denimo predvajanje v ozadju in z zaklenjenim zaslonom (zgolj zvok), ter dostop do glasbenega pretočnika Youtubu Music. Katera od teh dobrobiti najbolj pritegne, je težko reči, a glede na pogostost oglasov in Googlovo vse večje prizadevanje, da bi kar najbolj omejil njihovo blokiranje, se zelo verjetno marsikdo odloči prav zaradi tega. Navsezadnje cena, v Sloveniji naročnina stane 7,19 evrov na mesec, sploh še ob upoštevanju glasbe, ni pretirana. Tudi z vidika ur, ki jih mnogi namenijo videom na Youtubu, tudi v primerjavi denimo z Netflixom ali klasično televizijo. Zanimivo je zgolj, da Google v Sloveniji ter še nekaterih državah, nabor je skrajno nenavaden (Belorusija, Islandija, Izrael, Južna Koreja, Venezuela), ne nudi »družinske« naročnine, temveč zgolj posamično.

Le malo pred tem je 100 milijonov mesečnih plačnikov dosegla tudi naročnina Google One, ki vključuje oblačno shrambo oz. razpoložljivi prostor za različne storitve pri tem ponudniku, torej Drive, Foto, Gmail in druge. Kot kažejo zadnji podatki podjetja Alphabet, to letno z naročninami zasluži že 5 milijard dolarjev (4,64 milijarde evrov).

Spotify ima na drugi strani skupno 600 milijonov uporabnikov, a od tega je naročnikov, ki mesečno plačujejo, 236 milijonov. Konec l. 2022 jih je bilo 205 milijonov, torej je lansko povečanje znašalo 15 odstotkov. Preostali glasbo poslušajo zastonj, vendar z oglasnimi prekinitvami in z omejitvami, saj ni mogoče izbirati albumov, prenesti glasbe na telefon za poslušanje brez povezave ali vklopiti naključnega predvajanja.

Lanski prihodki švedskega podjetja so znašali 3,7 milijarde evrov, kar je prav tako predstavljalo 16-odstotno rast. Od tega so oglasi v bilance prispevali rekordne pol milijarde. Kljub višjim prihodkom in kljub temu, da podjetje po mnenju mnogih glasbenikom za predvajanja plačuje premalo, je Spotify lani zabeležil 75 milijonov evrov izgube.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

• 
  KRATKI TEST Huawei Watch Fit 5 Pro: Ko plavate, bodite pozorni, da je pašček zategnjen!
• 
  Zemlja zdrsne za obzorje, ko izveš, za kaj gre
• 
  PRVIČ VIDENO KIA EV5: Niso računali nanj, a to ne pomeni, da ni dobrodošel
• 
  Nova družinska ponudba Telekoma Slovenije prinaša prihranke
• 
  BYD Atto 2: Da sta s Sealom iz istega hleva, še ne pomeni ničesar!

The post Spotify čez 600, Youtube Premium čez 100 milijonov appeared first on Tehnozvezdje.

Švedski ponudnik pretočne glasbe je osnovni paket za enega uporabnika (Solo) podražil za pol evra ma 6,49 evrov. Prav tako pol evra je dražji študentski paket, naročnina nanj po novem znaša 3,49 evrov. Paket za dva, imenovan Duo, in družinski paket imata za evro višjo ceno. Njuni naročniki tako odslej staneta 8,99 evrov in 10,99 evrov, pri čemer drugi omogoča šest uporabniških profilov (znotraj gospodinjstva, seveda).

»Trg se je neprestano spreminjal od naših začetkov (l. 2008, op. p.). Da lahko še naprej inoviramo, spreminjamo cene naših naročnin v številnih državah. Te posodobitve nam bodo omogočile, da bomo še naprej prinašali dobro vrednost tako uporabnikom kot glasbenikom,« so zapisali v podjetju Spotify, ki ga že od začetka vodi ustanovitelj Daniel Ek.

Navkljub osladnemu zapisu je treba priznati, da podražitev ni pretirana in da storitev cenovno ostaja na podobnem nivoju, kot ga zasedajo tudi ostali veliki ponudniki. Spotify je sicer daleč največji po številu naročnikov, saj jih ima približno 230 milijonov, blizu 520 milijonov pa naj bi bilo vseh uporabnikov, vključno s tistimi, ki poslušajo zastonj, z vsemi omejitvami tega »paketa« in vmesnimi oglasi.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

• 
  KRATKI TEST Huawei Watch Fit 5 Pro: Ko plavate, bodite pozorni, da je pašček zategnjen!
• 
  Zemlja zdrsne za obzorje, ko izveš, za kaj gre
• 
  PRVIČ VIDENO KIA EV5: Niso računali nanj, a to ne pomeni, da ni dobrodošel
• 
  Nova družinska ponudba Telekoma Slovenije prinaša prihranke
• 
  BYD Atto 2: Da sta s Sealom iz istega hleva, še ne pomeni ničesar!

The post Spotify draži, da »bo lahko še naprej inoviral« appeared first on Tehnozvezdje.

Južna Koreja je Applu in Googlu že zapovedala, da morata ponudnikom aplikacij omogočiti sprejemanje plačil še po kakšni drugi poti, ne zgolj na način, ki je vgrajen v samo platformo in ki v vsakem primeru prinese provizijo omenjenima korporacijama. Slednja je običajno 30-odstotna, v nekaterih primerih se spusti na 15 odstotkov. Podobno so Applu naložili na Nizozemskem, vendar zgolj za »zmenkarijske« aplikacije. Prav zaradi te provizije pri nekaterih ponudnikih pretočne glasbe in videa, pa še kakšnih drugih naročnin slednjih ni mogoče skleniti znotraj aplikacije za okolje Android ali iOS ali pa je ta dražja, ker »pokriva« še provizijo, ki je na spletu ni.

»V zadnjem času se je razvila razprava o izbiri plačilnih mehanizmom znotraj tržnic z aplikacijami. To razpravo pozdravljamo, zato smo oblikovali nov pilotni projekt,« so testiranje večje uporabniške izbire v nekaterih državah, predvsem pa olajšanja za razvijalce, v dobrohotno sporočilo zavili pri Googlu. Povedali so tudi, da so to storili na osnovi izkušenj v Južni Koreji, kjer so alternativno plačevanje že omogočili, vendar zamolčali, da tega tam niso storili prostovoljno in verjetno tudi nikoli ne bi, če jih ne bi prisilil zakon.

Prvi partner za novost, ki bi lahko sčasoma prerasla v eno največjih sprememb, odkar sploh obstajajo tržnice z aplikacijami, bo Spofity. Ta ponudnik naročniške glasbe je verjetno najglasnejši kritik Applovega netoleriranja kakršnih koli alternativ ali vsaj delnega odpiranja svojega tesno zaprtega vrtička. Kmalu naj bi v aplikaciji, naloženi na telefon iz Trgovine Play, poleg možnosti plačila po isti poti (G Pay) ponudil še možnost alternativnega. Ta bo verjetno odpeljala na stran z vnosom podatkov o kreditni oz. debetni kartici ali na kakšno drugo metodo (PayPal, …).

Z uporabo druge plačilne metode naj bi se ponudnik izognil Googlovi proviziji, vendar tega sporočili za javnost, tako Googlovo kot Spotifyjevo, pričakovano ne omenita niti z besedico. Morda se tudi ne bi, a potem nasprotniki zdajšnjega sistema niso dosegli veliko, zgolj alternativne poti denarja. Cena bo verjetno enaka, drugače bo zadeva izpadla čudno. Kako bo Spotify ali kakšen drug razvijalec povedal uporabniku, kaj je pravzaprav glavni namen te izbire, torej izogibanje proviziji, bo zanimivo videti. Ali pa bodo zgolj upali na to, da ljudje izberejo alternativno metodo, in gre tako manj denarja Googlu ter več ponudniku.

Apple česa podobnega še ni napovedal, tudi uresničitvi Nizozemskega zakonskega določila se z različnimi triki izogiba. Sam pa je iz aplikacije Apple TV za platformo Android TV oz. Google TV nedavno umaknil možnost kupovanja in izposojanja filmov, kajti potekel je dogovor z Googlom za nižjo provizijo, s »polno« 30-odstotno pa Apple prav tako ne želi prodajati, čeprav jo od vseh ponudnikov na svoji platformi z velikim veseljem vzame.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post Google bo testno odklenil del svojega vrtička appeared first on Tehnozvezdje.

Sprejeli smo jih z odprtimi rokami, kajti za razliko od lastne zbirke na fizičnih nosilcih, imaš na razpolago (skoraj) celo svetovno glasbeno produkcijo, za do denarnice relativno prijazen mesečni znesek. V primerjavi s storitvami pretočnega videa imajo še eno konkretno prednost. Popularne in hkrati najbolj iskane skladbe najdeš v vseh zbirkah, kajti morebitni ekskluzivni dogovori so redki oziroma v najslabšem primeru časovno omejeni. Na nek način je torej (skoraj) vseeno, za katero storitev se odločiš in uporabljaš jo lahko za vse večne čase. Amen! Dokler plačuješ, kajti v nasprotnem primeru se vrata do glasbenih nebes zaprejo. Res? No, ne popolnoma.

Če ne želiš plačevati mesečne naročnine, lahko nekatere poslušaš brezplačno, toda z omejitvami, kot so oglasi, ki jih ni mogoče preskočiti, in omejeno število preskokov pesmi v seznamih predvajanja. Torej gre za radijskim postajam nežno podoben koncept. Ponudnik storitev je plačan od oglasov in delež dobijo tudi glasbeniki, katerih skladbe morda v plačljivi različici storitve nikdar ne bi poslušal! Eno stvar je treba pri »brezplačnosti« vedno upoštevati. Ponudniki jo nudijo, ker morajo, ne ker bi si to želeli ali zaradi prijaznosti do poslušalcev. Raje bi namreč videli, da jim redno plačuješ, zato bodo naredili vse, da te premamijo. Naj te to ne odvrne. Brezplačna uporaba je idealna, da dlje časa od običajnega brezplačnega obdobja naročniške storitve, ugotavljaš, ali ti je storitev sploh všeč. Poleg tega pa nimaš česa izgubiti. Marsikdo za poslušanje glasbe uporablja Youtube, ki je seveda neizčrpen vir različnih pesmi in izvedb, toda za vsako poslušanje res ni treba pretakati še videa!

Spotify in Youtube Music sta največji globalni storitvi pretočne glasbe in obe nudita brezplačno uporabo z možnostjo kasnejše nadgradnje na plačljivo. Obe nudita izjemno širok seznam glasbe in kakovosten zvok, čeprav se zdi, da je v slednjem Spotify za odtenek radodarnejši. Spotify Free je enak plačljivi storitvi, le da poleg predvajanja oglasov omejuje število preskokov na šest na uro, premeša sezname predvajanja, nad katerimi zato nimaš popolnega nadzora, ne omogoča poslušanja brez povezave in omejuje pasovno širino (kakovost) na 128 kb/s (računalnik) oziroma 160 kb/s (mobilna naprava).

YouTube Music ne pogojuje števila preskokov, temveč moraš imeti aplikacijo odprto, da naprava predvaja zvok. Ko jo zapreš oziroma »potisneš« v ozadje, je pretakanje glasbe ustavljeno, kar onemogoča večopravilnost med poslušanjem glasbe. Hitrost in s tem kakovost zvoka je omejena na 128 kb/s, a najhujši so oglasi, ki so sicer ravno tako postali moteči element storitve Youtube.

Čeprav ima v seznamu manj sklad, je ravno tako popularna pri nas manj priljubljena storitev Amazon Music. V primeru brezplačne storitve si prisiljen gledati oglase in imaš omejen dostop do glasbene zbirke, medtem ko je kakovost glasbe primerljiva kakovosti, ki jo nudi Spotify Free.

Možnost brezplačne uporabe nudi še francoski ponudnik pretočne glasbe Deezer. Ravno tako kot Spotify prikazuje oglase, omejuje uporabnost seznama predvajanja, toda onemogočena je možnost predvajanja glasbe brez povezave. Število preskokov skladb je v primeru uporabe v oknu brskalnika na računalniku neomejeno, medtem ko si v aplikaciji omejen na šest vsako uro.

Razvrstitev brezplačne ponudbe je sicer podobna razvrstitvi plačljive, kajti odlikujejo jih iste lastnosti. Na vrhu bi postavil Spotify Free zaradi širokega nabora sklad, podkastov, ekskluzivnih vsebin in preprostega iskanja. Sledi Youtube Music z ravno tako velikim izborom vsebin in neomejenim številom preskokov. Na tretjem mestu je Deezer in to predvsem zaradi tega, ker nudi nekoliko manj vsebin, čeprav storitev ravno tako odlikuje preprosta uporaba. Sledi Amazon Music, ki ga ima od vseh štirih še najmanj raznolik izbor vsebin.

Za brezplačne storitve je ravno tako kot za plačljive potrebna registracija. Ta je še najbolj preprosta v primeru Apple Music, saj zadostuje Googlov račun, ki ga gotovo imaš. V primeru Amazonove storitve lahko uporabiš njihovega, če ga imaš, račun pri drugih dveh pa moraš najprej odpeti!

The post NEDELJSKI NASVET: Zakaj bi za glasbo plačeval ali »kuril« Youtube, če ni nujno? appeared first on Tehnozvezdje.

Vprašali boste, čemu mora biti star in ne tisti, ki ga tako ali tako imate, sta nanj navezani in ves čas pogledujete nanj. Zato ne! Dopust je čas za glasbo, ne za službene obveznosti, odgovarjanje na nadležna elektronska sporočila ali pisanje člankov. Svojega telefona ne nosite na plažo! Lahko se preveč segreje, lahko pade v vodo ali ga ukrade zmikavt. Potem bo ogenj v strehi. Starega pa ni škoda. Če se mu kaj slabega pripeti, se mu pač bo.

Načinov dostopa do glasbe je veliko. Vsak ima tako prednosti kot slabosti. Nekateri ne boste veliko razmišljali, kajti če Youtube zadošča doma, čemu ne bi povsod. Toda ker želite glasbo, ne »žive« slike, je ta odveč. Zgolj »kuri« baterijo telefona in podatkovno povezavo. Podatkov ni malo. Od slabe polovice do celo 3 GB na uro, odvisno od ločljivosti. Pametnejši boste zatorej posegli po storitvah pretočne glasbe. Običajno pokurijo manj kot 50 MB na uro, če niste pretirano zahtevni glede kakovosti, medtem ko je na dlani večina tozadevne človekove ustvarjalnosti. Pa še baterija počasneje izgublja naboj. Tretji ničesar ne boste prepustili naključju. Kdo bi vedel, morda kamor vas bo zanesla poletna pustolovščina, ne bo mobilnega omrežja. Žepkov popolnega miru in svobode je vse manj, a so še. Zato boste glasbeni arhiv prenesli na pomnilnik telefona ali na pomnilniško kartico, če ima režo zanjo. Ako sprejmete tezo, da je bil prvi pametni telefon Applov iPhone, potem se spomnite, katera naprava je bila njegov predhodnik. Glasbeni predvajalnik iPod! Ni pomembno, kateri operacijski sistem ima in kdo ga je naredil, vsak telefon se vsaj zelo dobro obnese v tej vlogi.

Priprava starega telefona je enaka kot v primeru uporabe v druge namene. Povrnitev na tovarniške nastavitve in odstranitev ali onemogočenje aplikacij, ki ji ni mogoče izbrisati. Čim bolj bo čist, bolje se bo obnesel. Za predvajanje glasbe iz pomnilnika je dober že vgrajeni predvajalnik, cel kup pa jih najdete na mobilnih tržnicah. Aplikacija za Youtube je prav tako nanj že naložena. Izjema so nekateri Huaweievi modeli, kjer je pot do storitve mobilni brskalnik. Če se boste zanesli na storitev pretočne glasbe, potem nanj namestite ustrezno aplikacijo. Povežite ga z brezžičnim zvočnikom in zabava se lahko začne. No, ne še čisto, v kolikor glasbe nimate na pomnilniku.

Youtube in storitve pretočne glasbe zahtevajo stalni dostop v internet, omogočajo pa tudi prenos izbranih pesmi ali albumov na pomnilnik telefona. Raje se ne zanašajte na podatkovne količine naročniškega paketa, kajti prej ali slej jih bo zmanjkalo. Raje preverite ponudbo lokalnih ponudnikov. Verjetno se boste strinjali, da je dobrih 11 evrov v sosednji Hrvaški, kjer vas največ letuje, za teden dni neomejenega dostopa vsaj mamljiva, če ne celo odlična ponudba. Toda bodi pozorni. Kaj se tam doli dogaja. Ko je hkrati veliko uporabnikov zgoščenih na relativno majhni površini plaže, to pa pokriva ena sama bazna postaja, zna biti dostop v internet pogosto moten. Preden kupite lokalno kartico SIM, si vzemite dan, ali še boljo dva časa za preverjanje, kaj sploh lahko pričakujete. Najhitreje in najbolj preprosto bo to s pomočjo aplikacije Open Signal. Ta na zemljevidu in na podlagi meritev drugih uporabnikov prikaže kakovost mobilnih storitev in ko ste tam, še lokacijo baznih postaj v bližini in ostalih lastnosti omrežji. Pomaga torej tudi pri odločitvi, kateri lokalni operater se bo v danih razmerah najbolje obnesel.

• 
  KRATKI TEST Huawei Watch Fit 5 Pro: Ko plavate, bodite pozorni, da je pašček zategnjen!
• 
  Zemlja zdrsne za obzorje, ko izveš, za kaj gre
• 
  PRVIČ VIDENO KIA EV5: Niso računali nanj, a to ne pomeni, da ni dobrodošel
• 
  Nova družinska ponudba Telekoma Slovenije prinaša prihranke
• 
  BYD Atto 2: Da sta s Sealom iz istega hleva, še ne pomeni ničesar!

The post NEDELJSKI NASVET: Naj bo muzika brez nadležnosti stalne dosegljivosti appeared first on Tehnozvezdje.

V preliminarnem stališču EK ugotavlja, da Apple zlorablja svojo prevladujoči položaj pri posredovanju naročniških storitev pretočne glasbe (kot so Apple Music, Deezer, Spotify in podobne) prek tržnice App Store. Komisija kot izkoriščanje monopola (znotraj okolja iOS) vidi zahtevo, da morajo vsi ponudniki uporabljati Applov plačilni mehanizem. Ob tem Apple vzame 30 odstotkov provizije, kar se po ugotovitvah EK večinoma odrazi v višjih cenah, saj ponudniki to provizijo prenesejo na končne kupce. Ali pa v App Storu sploh ne ponujajo naročnin. Poleg tega je komisija zaskrbljena, ker konkurenčne storitve Applovi lastni ne smejo obvestiti, da je drugod, zunaj omenjene tržnice, naročnina na voljo za nižjo ceno.

Takole je zadevo komentirala komisarka za konkurenco in podpredsednica komisije Margrethe Vestager:

Apple je prek tržnice App Store vratar za uporabnike naprav iPhone in iPad. S storitvijo Apple Music pa neposredno tekmuje s ponudniki naročniške pretočne glasbe. S postavljanjem strogih pravil v tržnici App Store, ki konkurenco spravljajo v slabši položaj, Apple uporabnike prikrajša za cenejše alternative in izkrivlja konkurenco.

Kot je znano, je pritožbo v Bruselj že pred leti poslal švedski ponudnik Spotify. Na ugotovitve Evropske komisije bo zdaj lahko odgovoril Apple, nato pa sledi ali umik obtožbe ali pa izrek kazni, če bodo kabinetu Margrethe Vestager dokončno potrdili zlorabo prevladujočega položaja.

The post Evropska komisija: Apple zlorablja monopolni položaj appeared first on Tehnozvezdje.

Po pisanju Financial Timesa, ki se sklicuje na dobro obveščene vire v Bruslju, naj bi Evropska komisija v kratkem uradno obtožila Apple, da s svojimi poslovnimi praksami poskuša izriniti druge ponudnike naročniške glasbe. V Bruslju bodo, tako FT, Applu očitali, da ostalim ponudnikom postavlja pogoje, ki za njegovo lastno storitev ne veljajo, s čimer so konkurenti v podrejenem položaju, potrošniki pa imajo manjšo izbiro.

Gre seveda za primer, ki ga je EU odprla po pritožbah podjetja Spotify in kasneje še nekaterih. Ti ponudniki morajo, če uporabnik sklene naročnino na Applovi napravi, odvesti 30 odstotkov upravljavcu platforme (iOS), na kateri je zgolj ena tržnica (App Store) in zgolj en – Applov – plačilni mehanizem. Zaradi tega Spotify in ostali vsaj znotraj iOS-a ne morejo biti cenovno konkurenčni storitvi Apple Music, ali pa ustvarjajo izgubo. Določeni ponudniki so prav zato umaknili možnost sklepanja naročnin na Applovih mobilnih napravah, in je to mogoče storiti zgolj na osebnem računalniku ali androidnem telefonu. Tudi tam sicer Google vzame »svojih« 30 odstotkov, a doslej je bilo mogoče vsaj v določenih primerih to obiti s svojim plačilnim sistemom. Toda od letošnje jeseni naj bi tudi Google zahteval, da tovrstni ponudniki uporabljajo njegov plačilni mehanizem. Če se seveda vmes ne bo kaj drastično spremenilo na regulatornem področju.

Ko oz. če bo Evropska komisija uradno izdala odločbo, da je Apple kršil protimonopolno zakonodajo, to še ne pomeni avtomatične kazni za to podjetje. Slednje bo lahko še predstavilo svoje argumente in verjetno šele čez nekaj mesecev sledi končna razsodba in morebitna globa ter zahteva za spremembo poslovne prakse. Glede na to, da podobni postopki potekajo tudi v ZDA, da so ga ravno te dni odprli v Veliki Britaniji in da posamezne ameriške zvezna države že sprejemajo zakone, ki bodo zahtevali konkurenco pri načinih za prodajanje aplikacij in naročnin znotraj operacijskega sistema iOS, bodo morda v Applu morali resno razmisliti, ali ne bi bilo bolje preventivno kaj spremeniti.

The post Se »Applovemu davku« vendarle napoveduje konec? appeared first on Tehnozvezdje.

Čeprav lahko radijske postaje poslušate na vsakem »kosu« sodobne zabavne elektronike, je tradicija televizorja v dnevni sobi in »radia« v kuhinji marsikje še vedno zakoreninjena. Morda ne med mladimi in manj v urbanih okoljih, a zato povsod drugje. Zaradi tega in ker digitalizacija ni zaobšla radijskih postaj, ki postopoma prehajajo na digitalno oddajanje, bo marsikdo začel razmišljati o nakupu novega. Eden takšnih je Philips TAR8805, ki poleg digitalnega (DAB+) ohranja analogni sprejemnik (FM) radijskih postaj, omogoča predvajanje glasbe s telefona preko vmesnika Bluetooth, podpira spletne radijske postaje, zna najti podkaste in neposredno predvajati glasbo iz strežnikov ponudnika pretočne glasbe Spotify.

Prevladujoča črna barva

Radio ni ne prevelik ne premajhen, zato je po zlatolaskino ravno pravšnji, vendar je lepo oblikovano leseno ohišje pobarvano s črno barvo, ki skupaj s črno mrežico preko membrane obeh zvočnih gonilnikov (vsak z močjo 3 W), napravi daje izrazito »nič kaj poseben« videz. Kvari ga srebrna teleskopska antena, ki je dokaj neposrečeno zložena na zgornjem robu hrbtišča. Potrebna je za sprejem radijskih postaj preko zraka (v analogni ali digitalni obliki), vendar bi lahko bila izvedba boljša in antena v zloženi obliki skrita. Klasična oblika in črna barva po eni strani dovolita, da je naprava manj opazna, a zaradi neizrazitosti ni primerna za okras v sodobnem domu. Posebej, če je lastnik zagovornik minimalističnega sloga s poudarkom na vsaki podrobnosti.

Prednjo stran krasi dokaj velik 6,9-centimetrski (2,4-palčni) barvni zaslon, ki ni občutljiv na dotike, zato je pod njim šest manjših tipk v vrsti in dva velika vrteča gumba. Medtem ko se slednja lepo obneseta, ljubša bi mi bila srebrna, tipke motijo in so v dobi poceni na dotik občutljivih zaslonov in površin nepotrebne. Podobno rečem za napajalnik, ki je zunanji in dokaj velik. Morda bi bilo bolje, če bi bil vgrajen v samo ohišje radia, kot je to bilo nekoč, da bi do vtičnice segal le običajen kabel.

Uporaba, ki bi jo (po krajšem usposabljanju) osvojila še babica

Digitalni radijski sprejemnik vseeno ni tako preprost za uporabo, kot je bil aparat Planica v nekih daljnih časih, vendar dovolj, da ga bo (skoraj) vsak hitro osvojil. Najprej se ga splača priključiti v domače brezžično omrežje – na zaslonu prikaže razpredelnico črk in številk, po kateri se premikate z vrtenjem levega gumba (desni je za jakost zvoka) in potrdite s pritiskom le tega. Nekaj časa to sicer traja, vendar ker običajno to narediti le enkrat, zaradi tega ne bom delal težav. Levi gumb kasneje uporabljate za premikanje med shranjenimi radijskimi postajami in po meniju, ki ga prikličete s pritiskom na eno izmed tipk. Prva je za vklop, druga za vire, tretja za vstop v meni, dve za naprej in nazaj ter zadnja za dostop do seznama priljubljenih.

Naprava na zahtevo poišče analogne (FM) in digitalne (DAB in DAB+) radijske postaje ter prav tako internetne, če je povezave na voljo. Po krajšem iskanju na zaslonu prikaže najdene, med katerimi se premikate z levim gumbom, po dvajset iz vsakega vira pa jih lahko umesite na seznam priljubljenih. Poleg tega je na voljo še funkcija budilke z dvojnim alarmom. Česar ne zna ali ne najde, lahko predvaja iz telefona, ki je nanjo priključen preko vmesnika Bluetooth. Na ta način so dostopne druge storitve pretočne glasbe, saj je neposredno podprt le Spotify. V tem primeru pride prav površina za brezžično polnjenje na zgornji ploskvi, kajti kljub predvajanju glasbe se mu baterija ne bo izpraznila. Oziroma jo uporabite za običajno nočno polnjenje telefone. Če ta ne podpira brezžičnega polnjenja, je na hrbtišču priključek USB tipa A.

Lahko bi bil glasnejši

Ni pretih oziroma je ravno prav glasen za prostor, ki mu je namenjen. Kuhinji, medtem ko se v večjem celo pri najvišji glasnosti malo izgubi. Nikakor pa ni slabe kakovosti. Nasprotno. Zvok je za moj okus dovolj bogat, ima dovolj širok zvočni razpon za raznolike glasbene zvrsti, še nizki toni so globoki, ne glede na relativno majhnost naprave. Leseno ohišje in praznina v njem, naredita svoje.

Medtem ko je vnos besedila zadovoljiv za vnos gesla brezžičnega omrežja, postane trn v očesu, ko je treba iskati kaj drugega. Na primer podkaste. Sreča, da je mogoče najbolj pomembne vire dodati na seznam priljubljenih, saj bi se vam drugače zmešalo, če bi morali vrteti, pritiskati na gumb in obenem gledati, kateri znak je označen na razpredelnici.

Naslednje verjetno ni povezano le s to napravo, temveč z vsemi digitalnimi radijskimi sprejemniki. Včasih smo se dotaknili antene, če je bil signal slab, saj je delno prevodno telo v najboljšem primeru malo ojačalo signal. Tega vam ni treba početi v primeru digitalnega oddajanja, saj dokler sprejemnik sprejema vsaj minimalno močan signal, je zvok brez motenj. Ali je ali pa ga ni! A čemu je bil sprejem popolnoma prekinjen v dveh primerih? Če sem prijel prvi ali zadnji členek teleskopske antene, medtem ko prijem ostalih petih ni imel nobenega učinka.

V enem stavku: Zanimiv izdelek za vse, ki še vedno želijo imeti namenski radijski aparat in jim ni žal zanj zapraviti malo več kot pol drugega stotaka.

HVALIMO:

• Priročne mere lesenega ohišja
• Kombinacija internetnih, FM in DAB radijskih postaj s storitvijo pretočne glasbe Spotify
• Vgrajena vmesnika Wi-Fi in Bluetooth
• Površina za brezžično polnjenje in priključek USB za polnjenje telefonov brez te možnosti
• Dobra kakovost zvoka

GRAJAMO:

• Ne najbolj všečna črna barva
• Prenizka glasnost zvočnikov
• Zaslon ni občutljiv na dotike
• Teleskopska antena se ne zloži v ohišje naprave
• Zunanji napajalnik

The post Philips TAR8805: Radio vaše in naše mladosti s kančkom digitalizacije appeared first on Tehnozvezdje.

Poteza se na prvi pogled sliši všečno in naj bi bila prvenstveno v pomoč manjših podjetjem, ki bodo tako lahko ali imela bolj konkurenčne cene aplikacij oz. storitev ali pa si bodo znižala stroške. Nihče tudi ne oporeka Applovi pravici do določene provizije, saj navsezadnje on zagotavlja uporabnike, delovanje infrastrukture (tudi plačilne), preverja aplikacije in nasploh skrbi za urejeno okolje. Toda skoraj tretjinski delež se marsikomu zdi pretiran, poleg tega pa korporacija postavlja nejasna pravila in pogosto daje odpustke nekaterim ponudnikom, ki so dovolj veliki in pomembni. Poleg tega pa s svojimi lastnimi storitvami predstavlja nelojalno konkurenco, trdijo nekateri konkurenti. Zaradi tega so se tudi začeli spori s podjetji Spotify, Epic Games in drugimi.

Sprememba, ki bo začela veljati z novim letom, naj bi po nekaterih podatkih veljala za kar 98 odstotkov razvijalcev. Toda po drugi strani ti razvijalci predstavljajo vsega pet odstotkov »prometa« v trgovini App Store, saj 95 odstotkov ustvarita dva odstotka »velikih«. Tako se najbrž ne bo bistveno poznala v Applovih prihodkih in bo podjetje z minimalnimi »stroški« poskusilo ustvariti vtis, da se obnaša razvijalcem prijazno. Verjetno je v ozadju tudi namera, da manjši ponudniki aplikacij ne bi več imeli razloga za sodelovanje pri peticijah za konkretne spremembe v celotnem modelu App Storea in prodajanja aplikacij v sistemu iOS.

Zagotovo pa sta posredi še dva vidika. Apple (tudi) zaradi opisanih razlogov preiskujeta tako ameriški kot evropski regulator trga in ugotavljata, če morda podjetje ne zlorablja dominantnega položaja. Zagotovo si korporacija ne želi, da bi kdorkoli v teh postopkih dejansko razsodil, da se zlorabe dogajajo, zapovedal spremembe in še naložil milijardno globo. Obenem pa se ob opuščanju Intelovih procesorjev v računalnikih Mac, s čimer to platformo v celoti nadzira Apple, pojavljajo strahovi, da bo sčasoma postala podobna iOS-u. Povsem zaprta in prepuščena na milost in nemilost upravljavca. Zato slednji mora ustvarjati vtis, da ne bo tako hudo, kot se mnogi bojijo, da bo.

The post Apple se poskuša z znižanjem marž prikupiti manjšim razvijalcem aplikacij appeared first on Tehnozvezdje.