Nasploh je bil obisk poučen in zanimiv. Ne vidiš pogosto, kako sonce zahaja po enajsti uri zvečer in se že po slabih dveh urah pojavi na nasprotni strani neba. Ali pa tega, da ko so bile temperature v Sloveniji bogato nad tridesetimi stopinjami, tam daleč na severu v Helsinkih goste na zunanjih gostinskih površinah še vedno grejejo električni grelniki. Sredi meseca junija, kljub nebu brez oblačka!

V takšnem okolju deluje Huaweiev zdravstveni laboratorij (Huawei Health Lab), ki sem ga imel možnost na mojo veliko veselje obiskati. Vse v njem me je zanimalo, a nekaj je še posebej podžgalo mojo domišljijo. Simulator smučanja. Ker še nisem slišal, da takšen »stroj« obstaja, sem ga na vse pretege želel preizkusiti. Tako zelo, da sem daleč na sever sredi poletja nesel pancerje, ne da bi me motilo, kaj bodo mislili varnostniki na letališču med rentgenskim pregledom prtljage. Splačalo se je, čeprav na smučeh nisem stal prav dolgo. Ne samo zato, ker mi je uspelo prvič v življenju smučati po »preprogi«, temveč ker nečesa takšnega ne doživiš prav pogosto. Če sploh!

Že pred obiskom so nam povedali, da nam bodo omogočili preizkusiti testna območja, da bi jih lahko, so nam jih najprej podrobno predstavili visoko izobraženi raziskovalki s pomočjo profesionalne kolesarke, športnika invalida, tekmovalca v plavanju, rekreativca in učitelja smučanja. Dva med njima sta med treningom nosila maski za merjenje vnosa kisika oziroma kazalnika VO2Max, ki ga znajo izračunati boljše pametne ure. Ko njih poslušaš, šele vidiš, kako zapleteno je delovanje pametnih ur in športnih zapestnic, ki se nam zdijo vse bolj samoumevne in zakaj so tovrstni laboratoriji nujni. Samo tam je mogoče primerjati rezultate ur z meritvami profesionalni in medicinskih naprav ter izboljševati algoritmi, ki iz kopice podatkov tipal natančno oblikujejo uporabe informacije. Ob tem so nam zaupali še to, da je nekaj proizvajalcev stopilo skupaj in oblikovalo standarda za štetje korakov in merjenje srčnega utripa, tako da bo kupec vedel, kaj naj od svoje naprave pričakuje. Sledili bodo seveda še standardi za druge meritve.

Takoj ko stopiš v laboratorij, se ti odpre pogled na telovadnico, manjši fitnes studio, z vsemi običajnimi vadbenimi orodji, toda najbolj zanimivi stroji se skrivajo v manjših sobah. Prvi je bil ogromni trak, zmožen simulacije hitrosti do 50 kilometrov na uro, kjer smo naprej opazovali kolesarko in nato še športnika invalida v kategoriji sprinta na sto metrov v posebej prilagojenem vozičku. Med tem so bili na bližnjem zaslonu izpisani podatki in grafikonu, ki zanimajo raziskovalce. Huawei je za enkrat menda edini, ki razvija načine za beleženje športov, prilagojenih invalidom. Na stezi je mogoče teči na smučeh (oziroma na rolerjih). Še eden od športnih načinov, ki jih želijo izboljšati. Poleg srčnega utripa, hitrosti in razdalje naj bi upošteval še gibanje zgornjega dela telesa.

V sobi zraven se skriva manjši bazen s protitokom, za merjenje zmogljivosti telesa med plavanja. Vanj nisem skočil, zagotovo bi, če bi imeli globljega za potapljanje, a kolega je povedal, da ni preprosto ostati na pravem mestu in obenem plavati dovolj hitro, saj te drugače protitok odnese proti zadnjemu robu bazena. Poznavalci pametnih ur vedo, da je spremljanje plavanja zahtevna naloga, ko želiš pridobiti meritve, ki se jih ne bi sramovali profesionalci. Tipala se v vodi obnašajo drugače, kar je treba upoštevati in ustrezno prilagoditi delovanje ure, ko le ta beleži ta šport. Šele tu smo zares dojeli, kako v laboratoriju potekajo kompleksne raziskave in kaj vse morajo raziskovalci med tem upoštevati in izmeriti.

Z enako poglobljenimi meritvami postreže tekaška steza s kar petimi ločenimi na dotik občutljivimi ploščami. Tipala so tako natančna, da med tekom izmerijo celo razliko med močjo, s katero udari na tla desna in leva noga, ter kako »opleta« telo okoli navpične telesne osi. Podatki, ki so še kako pomembni, ko želimo izboljšati učinkovitost teka in izboljšati rezultate v športni prvini, ki je v Sloveniji med rekreativci nadvse priljubljena. Občutek na stezi je fenomenalen. Pomislil sem, da bi bilo »fajn« imeti nekaj takšnega doma, medtem ko me je operater trikrat vprašal, ali imam dovolj tekanja. Še zdaleč ne. Sklenila sva kompromis. Stroj je ustavil po pretečenem kilometru, nakar sem prejel podrobno analizo na kar nekaj listih papirja. Zdaj čakajo, da jih preučim in primerjam s podatki, ki jih je zabeležila pametna ura Watch Fit 3. Da vidim, kako natančna je?

Kot vedno je najslajše rezervirano za konec. Smučarski simulator je trak iz posebne tkanine, ki se vrti pod smučmi in te na ta način drži na želenem mestu. Zelo podobno kot tekaška steza, le da je v tem primeru pomemben še naklon, da te gravitacije poriva po strmini navzdol. Na stezi ne moreš »curvati« ali kako drugače postaviti smuči na robnike, saj te podlaga za razliko od snega v hipu zaustavi. Nekaj prilagajanje je zato potrebno, da so smuči ves čas plosko na tleh in da je obenem še vedno dovolj trenja, ki preprečuje, da bi se »odpeljal v dolino«. Ko to osvojiš, potem se zlahka premikaš levo in desno oziroma gor in dol po traku. Še sam sem bil presenečen, kako dobro mi je uspelo in da sem med »smučanjem« užival. Nikakršnih meritev medtem niso izvajali, a verjamem, da bo tudi ta simulator pripomogel k izboljšanju delovanja načina za beleženje smučanja izven meritev, ki jih je sposoben že zdaj (hitrost, razdalja in podobno).

Huawei ima tri takšne laboratorije. Poleg obiskanega na Finskem, sta dva še na Kitajskem. Ustanovili so jih zaradi istega cilja, ta pa je, izboljšati delovanje športnih načinov njihovih pametnih ur, vendar je Evropski pomemben zato, ker ima poudarek na športih, ki so priljubljeni pri nas. Bolj kot to je bilo zame pomembno videti, kako se raziskovalci trudijo profesionalne meritve, ki so jih in jih v določenem obsegu še vedno izvajajo na profesionalnih merilnih napravah, »prestaviti« na pametne ure in jih približati vsem nam. Čeprav to pomeni, da bomo morali razumeti kazalnike, ki so pomembni za izboljšanje športnih rezultatov in preko njih tudi zdravja.

The post Presenetilo bi vas, koliko podatkov zberejo (#video) appeared first on Tehnozvezdje.