Nekaterim evropskim jezikom grozi, da bodo zaradi pomanjkanja virov za učenje jezikovnih modelov ostali ob strani pri razvoju generativne umetne inteligence. Projekt združuje gospodarske in akademske akterje, da bi evropskim, zlasti malim in srednje velikim podjetjem zagotovil dostop do orodij in virov, s katerimi bodo lahko postala konkurenčna na področju jezikovnih tehnologij, zlasti velikih jezikovnih modelov. Telekom Slovenije s sodelovanjem v projektu izkazuje svojo naprednost in družbeno odgovornost, saj skrbi za aktivno vključevanje slovenskega jezika v rešitve prihodnosti, ki temeljijo na generativni umetni inteligenci.

 Cilj projekta je, da bodo LLM in vsa orodja, potrebna za njihovo uporabo, na voljo v vseh jezikih EU na odprt način. To bo doseženo z izkoriščanjem obstoječih evropskih programov in kompetenc. Orodja bodo dostopna evropskim podjetjem in bodo zajemala vse korake od treniranja LLM do zagotavljanja njihove skladnosti z evropsko zakonodajo, kot sta Akt o umetni inteligenci (AI Act)  in Splošna uredba o varstvu podatkov (GDPR).

 Vesna Prodnik, članica uprave Telekoma Slovenije, je pri tem izpostavila: »V Telekomu Slovenije vračamo družbi, iz katere izhajamo, spoštujemo lokalno okolje in cenimo slovenski jezik. S sodelovanjem v projektu aktivno delujemo na tem, da je slovenski jezik enakovredno zastopan skupaj z ostalimi svetovnimi jeziki pri razvoju tehnoloških rešitev, ki temeljijo na generativni umetni inteligenci. Te rešitve bodo močno poenostavile različna opravila in procese ter bodo v prihodnje postale vse bolj nepogrešljiv del našega vsakdana – doma, v prostem času in pri delu. Zato je izjemno pomembno, da bo slovenski jezik v digitalnem okolju ustrezno zastopan, slovenski jezik pa bo pri uvedbi tehnoloških inovacij namesto ovire predstavljal kulturno raznolikost in kakovostno uporabniško izkušnjo za domače uporabnike.«

Konzorcij, ustanovljen okoli koordinatorja projekta Alliance for Language Technologies (ALT-EDIC), vključuje organizacije, ki delujejo v več kot 19 državah, kar zagotavlja dobro geografsko in jezikovno pokritost. V okviru projekta se bodo razvili različni primeri uporabe, da se dokaže sposobnost evropskih akterjev za sodelovanje pri ustvarjanju prilagojenih orodij za različne gospodarske sektorje, projekt pa se še posebej osredotoča na pet področij: energetika, telekomunikacije, turizem, javne storitve in znanost. Pokritost vseh jezikov EU bo zagotovljena z ustvarjanjem in pridobivanjem potrebnih podatkovnih nizov v okviru projekta.

Telekom Slovenije bo skupaj z drugimi evropskimi telekomi, kot so Orange, KPN in Tiscali, pripravil potrebne scenarije in podatke za učenje modela s področja telekomunikacij. Poleg Telekoma Slovenije na projektu sodelujejo tudi slovenski partnerji Institut Jožef Stefan (IJS), Univerza v Ljubljani, Arctur, Xlab in Event registry.

Projekt je financiran iz programa za digitalno Evropo in bo trajal tri leta. Zagonski (t. i. kick-off) sestanek projekta je potekal konec meseca marca 2025 v Parizu.

The post Telekom Slovenije sodeluje pri izgradnji evropskega velikega jezikovnega modela (LLM) appeared first on Tehnozvezdje.

Kot pritožbo povzemajo v ZPS, Google uporabnike nepošteno usmerja k svojemu nadzornemu sistemu, namesto da jim privzeto zagotovil zasebnost, kot to zahteva GDPR. Srž problema je v najmanj dveh vidikih. Googlov račun je bolj ali manj nujna »vstopnica« v današnji digitalni svet, zagotovo za uporabo androidnega telefona, a še za marsikaj drugega, saj omenjeno podjetje nudi kopico storitev in aplikacij, brez katerih marsikdo ne more. Drugo pa je, da se ni mogoče z enim »izpisati« iz zalednega (obsežnega) zbiranja informacij o posamezniku. Še več, namesto, da bi Google uporabniku dal možnost vpisa v tovrstno sledenje (opt-in), seveda zaradi določenih koristi, celoten postopek temelji na principu opt-out, torej na izpisovanju, ki je vse prej kot preprosto in neposredno.

Pri ustvarjanju novega uporabniškega računa, kar sem tudi sam preizkusil, me je kmalu po določitvi imena pričakalo naslednje vprašanje. Ali naj izberem Hitro osebno prilagajanje ali Ročno osebno prilagajanje. Prva možnost, ki jo bo nedvomno izbrala večina, v bistvu vklopi kompletno sledenju uporabniku v vseh storitvah in vedno, kadar je vpisan v Googlov račun, kar bo zaradi Gmaila in še česa verjetno v praksi ves čas. Ponudnik ne pojasni, katere podatke bo zbiral, uporabnika pa pridobi na svojo stran z obljubo »prilagojenih« storitev, pri čemer uporablja nejasen in zavajajoč jezik. Druga možnost že takoj omenja pet korakov, ki se nato izkažejo za vsaj deset klikov, s katerimi sem se kolikor toliko izpisal iz sledenja. Toda, kot poudarjajo potrošniške organizacije, so te izbire nejasne, nepopolne in zavajajoče. Denimo ena od možnosti je brisanje podatkov po 18 mesecih, čeprav obstaja tudi možnost brisanja po treh mesecih, a je Google v tem začetnem postopku ne ponudi. »Ne glede na pot, ki jo potrošnik izbere, je Googlova obdelava podatkov nepregledna in nepoštena, pri čemer se osebni podatki potrošnikov uporabljajo za nejasne in daljnosežne namene,« so zapisali v ZPS in Beucu. In, kot rečeno, izpostavili dejstvo, da nikjer ni možnost Izpis iz vsega sledenja.

Posledica je, da v nasprotju s tem, kar Google trdi o varovanju zasebnosti potrošnikov, na desetine milijonov Evropejcev med prijavo v Googlov Račun nevede potrdi strinjanje s sledenjem aktivnostim v vseh storitvah, ki jih ta račun omogoča. Potrošniške organizacije zato opozarjajo, da gre pri tem za hitro pot do nadzora, ki Googlu omogoča spremljanje, beleženje in izkoriščanje vsega, kar počnete v njegovih aplikacijah.

»Ko ustvarite Google Račun, ste načrtno in privzeto podvrženi nadzoru. Namesto tega bi moralo biti varstvo zasebnosti privzeta in najlažja izbira za potrošnike,« je poudaril Boštjan Okorn iz ZPS. »Potrošniške organizacije zato pozivamo nadzorne organe, da ukrepajo in sprožijo ustrezne preiskave. Številne težave, ki jih izpostavljamo, niti niso nove. Že novembra 2018 smo sprožili vrsto usklajenih pritožb glede Googlove obdelave podatkov o lokaciji potrošnikov, vendar žal te pritožbe ostajajo nerešene, saj pristojni irski komisar za varstvo podatkov še vedno ni odločal o primeru. Medtem se Googlove prakse v bistvu niso spremenile,” je dodal Okorn. Po njegovih besedah ameriška korporacija še naprej izvaja neprekinjeno sledenje in profiliranje potrošnikov, njegove prakse pa določajo ton preostalemu trgu. »Potrebujemo hitro ukrepanje oblasti, ker je nesprejemljivo, da eden največjih igralcev na trgu ignorira GDPR. Ta primer je strateškega pomena, za katerega mora biti prednostno sodelovanje med organi za varstvo podatkov po vsej EU.«

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post Potrošniške organizacije proti Googlu zaradi obsežnega nadzora uporabnikov appeared first on Tehnozvezdje.