Trivago je nekakšen primerjalnik hotelskih rezervacijskih portalov, ki ima trenutno 55 lokaliziranih strani v 33 jezikih. Podobno kot Skyscanner pregleda kopico strani za nakup letalskih vozovnic, Trivago prečeše različne možnosti za rezervacijo posamezne hotelske sobe. Samo rezervacijo potem uporabnik naredi pri izbranem (najcenejšem?) ponudniku, naj bo to booking.com, hotels.com, spletna stran hotela ali kdo drug. Iskalnik služi od posredništva. Rezervacijski portali in hotelske verige mu namreč plačajo določeno provizijo za vsakega gosta, ki jim ga Trivago pripelje.

Za Letgo je očitno, s kom želijo tekmovati, malo manj pa, od kod jim prihodki. So namreč mesto za prodajanje rabljene robe, podobno kot eBay ali Craigslist, v Sloveniji Bolha. Zelo verjetno je poslovni model podoben. V osnovi je storitev brezplačna, kdor pa hoče biti bolj viden in zadeve prodati hitreje ali v večjih količinah, mora kaj plačati za boljšo izpostavljenost.

Nizozemski upravljavci spletnega bolšjaka so se zahvalili za vprašanja in »s spoštovanjem« zavrnili kakršno koli pojasnjevanje svoje strategije in poslovnega modela. Bolj zgovorni so bili pri nemškem hotelskem iskalniku. Kot pravijo, se za njihovo oglaševalsko »norostjo« skrivajo konkretne številke. Trdijo namreč, da za pojavnost trošijo zgolj tam, kjer jim analitični podatki kažejo, da je učinkovito in se izplača. Razvili so orodja, s katerimi merijo in računajo, v kolikšni meri se jim investicije v oglase povrnejo. Na televiziji se sicer promovirajo že skoraj deset let, zaradi tovrstne pojavnosti pa tudi dobijo več kot polovico obiska, trdijo v podjetju.

Oba startupa sta dobila precejšnje finančne injekcije. Letgo je že kmalu po ustanovitvi pred dvema letoma pridobil sto milijonov dolarjev zagonskega kapitala od podjetja Naspers, nato vmes še nekaj in letos kar 175 milijonov od skupine vlagateljev, kar je skupno številko povzdignilo na najmanj 325 milijonov dolarjev. Menda pa bliskovito raste tudi obseg prodaj prek te storitve.

Trivago, ki obstaja precej dlje, od leta 2005, je začel z 1,4 milijona investicije. Skozi leta je počasi rastel in postajal zanimiv za večje igralce, tako da je leta 2013 Expedia, ena največjih rezervacijskih spletnih strani, kupila 61,6-odstotni delež za 477 milijonov evrov. V podjetju z več kot tisoč zaposlenimi zatrjujejo, da zadnja leta živijo od prihodkov iz poslovanja, ne od zunanjih investicij.

Vseeno se mi zdi zanimivo, da pri stotinah zaposlenih in milijonskih oglaševalskih proračunih ne en ne drug ponudnik ne sproducira reklam, ki bi bile kaj prida. Že opice in plašči so precej neizvirni, tisti za Trivago z najbolj osnovnimi napotki v slogu odpri aplikacijo, vpiši to ali ono in klikni, pa so že kar malo podcenjevalni do gledalcev in potencialnih uporabnikov. Samo še tega se manjka, da bomo pri oglasih za pralne praške začeli dobivati take napotke: Odpri embalažo, vlij gel v dozirnik, vstavi v pralni stroj, zapri vrata bobna in – poženi! Menda smo po dolgih letih uporabe spleta in aplikacij že toliko vešči, da vemo, kako se kaj poišče? Mar bi nam raje izpostavili prednosti in edinstvene lastnosti. Očitno je na spletu še vedno najlažje služiti, če se uspeš skozi agresiven marketing pozicionirati kot primarni ponudnik iskanja ali agregator.

The post Draga, znebiti se bova morala teh oglasov appeared first on Tehnozvezdje.