Telemach klub je v osnovi nakupovalna platforma za naročnike operaterja. Deluje kot spletna trgovina z izdelki različnih kategorij, vendar z določenimi prednostmi za uporabnike Telemachovih storitev. Naročniki dobijo dostop do posebnih cen, obročnega plačila brez obresti in brezplačne dostave. V praksi to pomeni, da operater svojo ponudbo razširja iz telekomunikacij v področje potrošniške elektronike in gospodinjskih izdelkov.

Ponudba je razmeroma široka. Vključuje televizorje, računalnike, pametne telefone, belo tehniko, izdelke za dom, športno opremo in različne dodatke. Gre za model, ki poskuša uporabnika zadržati z dodatno vrednostjo, ne zgolj s ceno paketa ali hitrostjo interneta. Tak pristop je vse pogostejši, saj so osnovne telekomunikacijske storitve operaterjev postale precej podobne.

Največja prednost Telemachovega kluba je obročno plačilo brez obresti. Naročniki lahko izbrane izdelke odplačujejo na 24 ali 36 mesecev, znesek pa se prišteje mesečnemu računu za telekomunikacijske storitve. Tak model poenostavi nakup dražjih izdelkov, saj ni treba uporabljati kreditnih kartic ali sklepati dodatnih pogodb za financiranje. Operater s tem prevzame vlogo posrednika, podobno kot pri nakupu telefonov na obroke.

Pomembna prednost je tudi brezplačna dostava, ki velja ne glede na vrednost nakupa. To je posebej zanimivo pri večjih gospodinjskih napravah, kjer so stroški dostave običajno višji. Poleg tega naročniki dobijo dostop do posebnih promocij in akcij, ki so namenjene izključno članom kluba.

Telemach klub ni omejen le na zasebne uporabnike. Dostop imajo tudi poslovni naročniki, kar pomeni, da lahko podjetja prek iste platforme kupujejo opremo za pisarne ali zaposlene. S tem operater cilja širši krog uporabnikov in poskuša povečati uporabo storitve.

Kljub prednostim obstajajo tudi omejitve. Skupna vrednost nakupov je omejena, prav tako mesečni obrok. To pomeni, da sistem ni namenjen zelo dragim nakupom ali večjim količinam opreme. Naročnik mora imeti tudi poravnane obveznosti do operaterja, kar je običajna praksa pri obročnih plačilih.

Zanimiva je tudi omejitev za nove naročnike. V prvih mesecih je dovoljen nižji mesečni obrok, kar kaže na previden pristop operaterja. Na ta način zmanjšujejo tveganje neplačil in hkrati ohranjajo nadzor nad obremenitvijo uporabnikov.

Vprašanje, ki se pojavi pri takih ponudbah, je, ali gre za dejanske prihranke ali predvsem za dodatno prodajno pot. Cene so pogosto konkurenčne, vendar ne vedno najnižje na trgu. Glavna prednost je predvsem enostavnost nakupa in obročnega plačila brez obresti. To pomeni, da je Telemach klub najbolj zanimiv za uporabnike, ki cenijo praktičnost in želijo vse urediti prek enega ponudnika.

Takšni programi kažejo širši trend v telekomunikacijski industriji. Operaterji postajajo ponudniki dodatnih storitev, ki presegajo klasične komunikacijske pakete. Razlog je preprost. Trg je zasičen, razlike med ponudniki pa so vse manjše. Dodatne ugodnosti postajajo pomemben dejavnik pri odločitvi uporabnikov.

Telemach klub zato ni revolucionarna novost, predstavlja pa zanimivo razširitev ponudbe. Naročnikom prinaša kombinacijo popustov, obročnega plačila brez obresti in brezplačne dostave. Največja prednost je enostavnost, saj uporabnik vse uredi na enem mestu in plačuje prek enega računa. Za obstoječe naročnike je to lahko koristna dodatna ugodnost. Za druge pa predvsem signal, da operaterji vse bolj tekmujejo tudi z dodatnimi storitvami, ne zgolj s ceno paketov in hitrostjo interneta.

The post Skrita ugodnost za naročnike ali le še ena trgovina z obroki? appeared first on Tehnozvezdje.

Unija je skupaj z Mrežo za varstvo potrošnikov (CPC) izvedla preiskavo praks, ki jih uporablja priljubljena kitajska spletna trgovina, in na osnovi ugotovitev slednjo pozvala k odpravi več kršitev. Temu ima en mesec časa, da poda svoje odgovore oz. ugovore ter predloge sprememb. V preiskavi so našli več primerov in načinov, kako ta trgovina zavaja potrošnike in poskuša vplivati na njihove nakupne odločitve z nepoštenimi ali nedovoljenimi prijemi.

Med tovrstnimi praksami je bila ena najbolj pogostih prikazovanje lažnih popustov. Trgovina namreč pogosto ustvarja vtis, kot da je izdelek na voljo s popustom, čeprav v resnici ni. Naslednja taktika je ustvarjanje pritiska na kupca. Med drugim s prikazovanjem trditev o omejenih zalogah ali omejenem času, znotraj katerega bo na voljo »nizka« cena (kar sicer redno počno tudi druge kitajske spletne trgovine). Temu tudi pogosto sili kupce, da zavrtijo »kolo sreče« za dostop do same trgovine, in skriva pomembne podatke o pogojih sodelovanja v tej nagradnji igri.

Nasploh so pomanjkljive ali zavajajoče informacije stalna praksa. Trgovec prikazuje nepopolne ali napačne podatke o pravicah potrošnikov glede vračila izdelkov in povračila kupnine. Poleg tega tudi ne razkrije vnaprej, da mora nakup doseči določeno vrednost, preden ga je sploh mogoče zaključiti. Kot marsikje drugje, so tudi v tej trgovini zelo pogosti opisi in ocene izdelkov, za katere je mogoče upravičeno sumiti, da niso avtentični. Nanazadnje pa Temu skriva kontaktne podatke, tako da ga kupci ne morejo enostavno kontaktirati, če se z izdelki ali storitvijo pojavijo kakšne težave.

EU in CPC sta od upravljavca trgovine zahtevala tudi dodatne informacije o tem, kako izpolnjuje zahteve zakonodaje glede jasnega obveščanja potrošnikov, kdo je prodajalec izdelka, zagotavljanja, da ocene izdelkov niso predstavljene na zavajajoč način, da so cene in popusti izračunani pravilno in da so okoljske trditve natančne in utemeljene.

Poleg tega so odprli še preiskavo v sklopu Akta o digitalnih storitvah. Tudi tu se bodo med drugim osredotočili na tiste vidike storitve, ki povečujejo navezanost potrošnikov nanjo (denimo z igrami). Nadalje pa še, koliko Temu dejansko preprečuje, da se izdelki, ki jih v EU ne bi smeli prodajati, po začetnem umiku ne bi znova pojavili v prodaji (npr. pod drugim imenom). In na kakšen način Temu poskrbi, da spoštuje DSA v svojem priporočilnem sistemu.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post Bruselj nad zavajanje in druge kršitve v spletni trgovini Temu appeared first on Tehnozvezdje.

Slavna tržaška Mirella je fizična prispodoba »poceni mode«, za vse, ki še niste odkrili spletnih trgovin Shein in Temu. Razlike med njimi so velike, a je ozadje zelo podobno. Kot bi dejal pokojni jugoslovanski kantavtor Balašević, »ma princip je isti, sve su ostalo nijanse«. Bil sem tam in vem, kaj govorijo pretežno boljše polovice, ko se s polnimi vrečami »cunj« vrnejo iz trgovine. »Za isto stvar bi v Ljubljani plačala najmanj še enkrat toliko. Raje še več«. Kar je nesporna resnica. Nekatere lastnice butikov ravno tako tam nabavljajo oblačila, da jih potem doma prodajo dražje. Če bi šlo le za to, v romanju v Trst ne bi videl ničesar spornega. Žal ni tako. V ozadju so prebrisani Kitajci. Obleke šivajo v italijanskem mestu Prato, ki ga obvladujejo. Ne vem, kakšne pogoje imajo delavci, a si, glede na ceno oblačil, predstavljam, da niso najboljši. Podobno je s spletnima trgovinama. Kadarkoli so cene nerazumljive nizke in se izkaže, da ne gre za lažno trgovino, potem je velika verjetnost, da izdelki niso narejeni na varen, čist in pošten način.

Marsikdo bo pokazal s prstom na TikTok zaradi pretirane radovednosti in zbiranja podatkov o uporabnikih, vendar podobno počnejo tudi kitajske spletne trgovine. Kaj govoriš? To je vendarle neumnost. Mar res? Ko nakupuješ v spletni trgovini, ravno tako izdaš lokacijo, zanimanje, finančno stanje in tako naprej. Da v realnem času analizirajo razpoloženje kupcev, pa so v Sheinu celo ravnodušno priznali. Ne mislim se spuščati v debato o vohunskih apetitih kitajske komunistične partije, zanje so zadolžene druge državne ustanove. A če je TikTok resnično nevarna podatkovna hobotnica« in bi ga morali prepovedati, potem bi morala enaka usoda doleteti še koga.

Ameriška lobistična skupina »Shut Down Shein« zagovarja drastično formulacijo, »TikTok je igla, Shein pa droga«.

Shein, najprej se je podjetje imenovalo SheInside, je Chris Xu ustanovil leta 2008 in kmalu potem ga je časopis Guardian označil za kralja hitre mode. Za razliko od nekaterih drugih kitajskih spletnih trgovin Shein nima skladišč v tujini, temveč naročeno blago pošilja kupcem neposredno iz Kitajske. Dobavni roki so zaradi tega daljši od rokov, ki smo jih vajeni v Evropi, a kot kaže, to nikogar prav veliko ne moti. Kritik na njegov račun je veliko. Od modernega suženjstva, preko izigravanja davčnih zakonodaj do škodljivega vpliva na okolje. Podjetje vse seveda kategorično zanika. Toda, tudi če nič od tega ne drži in je Shein in kompanija brezmadežna, industrija hitre mode ni brez greha. Spodbujanje pretiranega potrošništva. Ker kupujemo izdelke, ki jih ne potrebujemo, veliko njih končna v smeteh, in jih tudi hitro menjavamo, namesto da bi jih nosili več let. Greenpeace je zaradi tega že sprožil peticijo proti industriji hitre mode. Med obtoženimi so H&M, Primark, Zara in drugi.

Po podatkih, ki jih je agregirala Statista, je bila lani skoraj polovica uporabnikov Sheina (47 odstotkov) stara od 18 do 29 let.

Sodobno sužnjelastništvo je dejstvo, naj ga vpleteni zanikajo, kolikor hočejo. Boriti se je mogoče na različne načine, res učinkovit pa je samo eden. Če nihče ne bi kupoval (pre)poceni izdelkov, potem jih nihče ne bi izdeloval in prodajal. Nikar tega, prosim, ne enačite z drugo stranjo kovanca. Tisto, ko je izdelek nekajkrat predrag od njegove dejanske vrednosti, ker je opremljen z etiketo priznanega izdelovalca. Meja je sicer ozka, toda z malo zdrave kmečke pameti lahko vsak ugotovi, da je s ponudbo treh uhanov za manj kot evro nekaj hudo narobe!

Ali lahko človek z mirno vestjo nakupuje v Sheinu in pri ostalih ponudnikih hitre mode? Marsikdo je prepričan, da ne, vendar je hkrati bolj kot ne jasno, da se je nizkim cenam težko upreti. Posebej, ker te, ko odpreš aplikacijo ali spletno stran, iz vseh strani zbombardirajo oglasi in lepe slikice. Pritegne te to in ono, račun zlahka naraste na stotaka ali več in potem pride paket, v katerem je gotovo kar nekaj stvari, ki jih nujno ne potrebuješ.

Naslovna fotografija DepositPhotos

The post NEDELJSKI NASVET: Opozarjate, da je Tiktok droga, a se brez sramu zadevate s Sheinom appeared first on Tehnozvezdje.

V marcu in aprilu se je res marsikaj spremenilo, takrat smo se obnašali drugače, vprašanje pa je, ali smo te spremenjene navade obdržali tudi kasneje. V podjetju Mastercard so julija izvedli raziskavo in izpostavili, da vse pomembnejšo vlogo prevzemajo brezstična plačila in možnost nakupa preko spleta. Podobne zaključke daje vse več raziskav v zadnjem času, zato celotna finančna industrija govori o selitvi poslovanja na splet in večji uporabi brezstičnega ter mobilnega plačevanja.

Po podatkih Mastercardove raziskave je pri plačevanju potrošnikom najbolj pomembna možnost brezgotovinskega plačevanja, ki jo na prvo mesto postavljata dve petini vprašanih, sledita hitro plačevanje (29 odstotkov) in brezstično plačevanje (20 odstotkov). Če kartic ne bi sprejemali kot možnosti plačila, bi to od obiska odvrnilo slabo četrtino vprašanih. Ta podatek se mi zdi kar realen in tudi precej poveden. Tega vprašanja in tolikšnega deleža pritrdilnih odgovorov ne bi bilo, če ne bi še obstajalo veliko prodajnih mest brez možnosti brezstičnega plačevanja ali celo brez terminalov POS in je edini način za plačilo gotovina. To  se res mora spremeniti in če ne gre drugače, mora nekdo prisiliti ponudnike, naj se opremijo s terminali POS.

Zanimivi so tudi podatki, kje je kupcem brezstično plačevanje najbolj pomembno. Prednjačijo bencinski servisi. Sledijo vrtnarije, lokalne trgovine ter nakupi oblačil in obutve, raste pa tudi potreba po tovrstnem plačevanju v gostilnah in restavracijah, barih in kavarnah ter pri ponudnikih lepotnih storitev.  Največji porast spletnih transakcij je (bil) dostavi hrane, kjer se je število povečalo za 25-krat, in trgovinah z živili, kjer je bilo povečanje v primerjavi z aprilom 2019 13-kratno.

Spletno da, a še ne prevladuje

Spletno nakupovanje je pogosto, a še vedno ne prvotna izbira za marsikatero blago. V Mastercardu so ugotovili, da je v zadnjem mesecu vsaj en nakup prek spleta opravilo skoraj tri četrtine vprašanih, medtem ko je pri prejšnjem takem spraševanju, novembra lani, enako odgovorilo 60 odstotkov vprašanih. Novih tovrstnih kupcev, ki pred epidemijo sploh niso ničesar naročali po spletu, pa je pet odstotkov. Za trgovce in druge ponudnike, tudi obrtnike in še koga, verjetno ni dvoma, da se je treba podati na splet in v mobilno okolje. Je pa tam poleg sedmih glavnih zapovedi treba gledati še na dva vidika. Prvi je čim večja enostavnost plačevanja. Skorajda nujna je možnost shranjevanja podatkov o kreditni kartici, kajti nihče, razen morda najbolj paranoičnih uporabnikov, je noče vpisovati vsakič posebej. Že njeno iskanje je marsikomu odveč. Seveda pa je za varno hrambo treba vzeti rešitev kartičnega ponudnika in morda to tudi izpostaviti, da kupci ne bodo imeli težav z zaupanjem. V glavi vsakogar takoj zasvetijo drugačne lučke, če ve, da za podatke skrbi globalni gigant z veliko težje prebojno infrastrukturo kot lokalno podjetje z omejenimi viri.

Toda vse to so tehnični vidiki, ki jih je mogoče izvesti. Težji je sociološki vidik. Sodobne rešitve spletnih trgovin omogočajo določene stopnje poosebljenega nakupovanja, a jim še vedno manjkajo osebni stiki iz fizičnih trgovin. Bližje temu je spletno nakupovanje v živo, ki združujejo komunikacijo med kupcem in gostiteljem (prodajalcem) z udobnostjo nakupovanja z domačega kavča. Postopek trgovanja je povsod enak. Trgovec mora najprej stranko prepričati, da vstopi v trgovino, nato pa še za nakup. Medtem, ko je na spletu lažje pritegniti obiskovalce, imajo običajne trgovine višjo raven konverzacij. Drugače povedano – večji delež obiskovalcev tudi nekaj kupi. Razlog pa se skriva v dejstvu, da na splet ni mogoče preprosto prenesti socialnega vidika.

Podobno kot televizijski kanali za nakupovanje

Spletno trgovanje v živo izkorišča tehnologije spletnega pretakanja (angl. streaming), v osnovi pa je dokaj preprosto. Gostitelj, pogosto kakšen zvezdnik, pred kamero predstavlja izdelke, jih pomerja, govori o njih in odgovarja na vprašanja, ki mu jih kupci zastavljajo preko interneta. Gre za pristnejšo komunikacijo med »prodajalcem« na eni strani in kupcem na drugem, kot je zgolj brskanje po katalogu spletnih trgovin, prebiranje podatkov o izdelkih in morda še »klepetanje« z navideznim pomočnikom. 

Večina je že stopila v trgovino z oblikovanim mnenjem, kateri izdelek želi kupiti, ven pa je prišla z drugim modelom. Če bi kupovali na spletu, bi kupili izdelek iz prvega izbora, v trgovinah pa ima dober prodajalec moč, da vas prepriča v kaj drugega. Morda celo v dražji izdelek, ki pa vam bolj ustreza. To poskuša tudi v digitalnem okolju poustvariti koncept trgovanja v živo. Vodilna na tem področju je kitajska spletna trgovina Taobao, ki je  na začetku poslovne poti prodajala cenena in srednja draga oblačila mlajšim ženskam. Zneski posameznih nakupov so bili ustrezno nizki, zato je povečanja stopnje konverzij postalo prioriteta. Že takoj je prodajanje s predstavitvami in odgovarjanjem na vprašanja v živo postalo uspešnica in se hitro razširilo med kitajskimi trgovci in tudi širše po Aziji. Samo Taobao predvideva, da bo tovrstna prodaja prihodnje leto ustvarila več kot 500 milijonov nakupov. Med izdelki prednjačijo nakit, ženska in otroška oblačila, modni dodatki in kozmetika.

Ni sicer nujno, da bo enak koncept podobno uspešen tudi v Evropi (in v ZDA). Prve poskuse so v nekaterih državah že izvedli, vseeno pa za zdaj to boljše rezultate daje v Aziji. Toda spletni trgovci bodo morali na določen način spodbuditi tako zanimanje, najsi bodo to časovno in količinsko omejeni »izjemni« popusti, ponudbe, ki jih drugje ni, ali kaj drugega atraktivnega, kot tudi bolj vključiti kupca in mu vtisniti v zavest, da se na spletu podobno ukvarjajo z njim kot v klasični trgovini.

Naslovna fotografija: Deposit Photos

The post S slavno osebnostjo do boljše spletne prodaje! appeared first on Tehnozvezdje.