Izmišljen dogodek, vendar še kako mogoč, saj smo obsedeni z glasbo povsod. Naskok na gorski vrh v družbi očitno ni dovolj zanimiv, če imajo pohodniki slušalke v ušesih. Treba je uživati in se spodbujati, nikar pa ne pretiravajte z glasnostjo, da ne prepodite gamsov, ki se v miru pasejo na več sto metrov oddaljenem pašniku.

Zvočnikov je, kolikor hočeš. Medtem ko na plažo brez težav odnesete konkretnega, ob predpostavki, da drugi ne bodo ravno navdušeni nad hrupom in vašim glasbenim okusom, se manjši, a še vedno dovolj kakovosten, bolje obnese takrat, ko je pomemben vsak gram. Ne trdim, da ni mogoče, vendar si ne predstavljam, da bi kdo pri zdravi pameti čez ramo nosil več deset kilogramov težko zvočno zverino na kalvariji proti Kredarici.

Soundcore Go 3i (70 €)

Po merah sodi med najmanjše modele, vendar ponuja 15-vatni zvok, ki brez težav zapolni manjši prostor ali spremlja izlet. Vgrajen trak omogoča pritrditev na nahrbtnik ali krmilo, zato je namenjen predvsem uporabnikom v gibanju. Ohišje deluje bistveno kakovostneje od cenejših modelov iste znamke. Dodatek so barvni svetlobni učinki, ki jih je mogoče po želji izključiti. Posebnost je možnost polnjenja telefona, kar vedno pride prav. Basov je glede na velikost več, kot bi pričakovali, zato sodi med boljše majhne zvočnike v svojem cenovnem razredu.

Tribit StormBox Micro 3 (65 €)

Oblikovno ostaja zadržan, tehnično pa prinaša več pomembnih izboljšav. Nova generacija ima magnetno podlago za pritrditev na kovinske površine, izboljšano akustiko in kar dvakrat daljšo avtonomijo baterije kot predhodnik. Kljub majhnim meram zvočna kulisa deluje odprto, nizki toni pa so dobro nadzorovani. Prav zaradi uravnoteženega zvoka in dostopne cene velja za zanimiv žepni Bluetooth zvočnik.

Bose SoundLink Micro (2nd Gen) (120 €)

SoundLink Micro druge generacije je nekoliko večji od izvirnika, vendar prinaša sodobnejši Bluetooth 5.4, polnjenje prek priključka USB-C, daljšo avtonomijo in opazno izboljšan zvok. Ohranil je robustno zasnovo ter popolno vodoodpornost, dodan pa je nov trak za hitro pritrditev na nahrbtnik, kolo ali drugo opremo. Največja prednost ostaja zvok. Glede na dimenzije ponuja presenetljivo globoke nizke tone in občutek večjega zvočnika. Resda ni poceni, vendar je med najmanjšimi modeli eden redkih, ki uspe združiti vrhunsko izdelavo, vzdržljivost in kakovosten zvok.

JBL Clip 5 (50 €)

Najopaznejša sprememba je prenovljena vponka, ki je večja in uporabnejša, zato je pripenjanje na torbo, pas ali nahrbtnik preprostejše. Zvok je nekoliko bolj uravnotežen kot pri modelu Clip 4, predvsem pa ohranja polnost nizkih tonov tudi pri višji glasnosti. Baterija zdrži do 12 ur. Podpira Bluetooth 5.3 in tehnologijo Auracast za povezovanje več zvočnikov. Zaradi zaščite IP67 mu ne škodujeta voda in prah.

JBL Go 5 (50 €)

Peta generacija najmanjšega JBL-ovega zvočnika ni radikalna novost, vendar prinaša več uporabnih izboljšav. Go 5 predvaja nekoliko glasneje kot predhodnik, zvok je bolj čist, nizki toni pa nekoliko izrazitejši. Baterija zdaj zdrži do deset ur, kar je tri ure več kot prej. Novost predstavljajo svetlobni elementi, ki popestrijo videz zvočnika, kadar ga uporabljate na prostem ali med druženjem. Podpira tudi prenos zvoka prek kabla USB-C, kar omogoča predvajanje brez izgub kakovosti. Zaradi zaščite IP68 brez težav prenese vodo, prah in celo popolno potopitev. Čeprav fizike ne more premagati in ostaja zelo majhen zvočnik, preseneča z zrelostjo zvoka ter praktičnostjo za vsakodnevno uporabo.

Kaj naj vas vodi pri nakupu?

Pet sem jih omenil, ker se mi zdijo najbolj zanimivi in z izjemo Boseovega ponujajo razmeroma dobro kombinacijo cene, prenosljivosti in kakovosti zvoka. A dejal sem že, da je ponudba nadvse pestra. Še posebej, ko v izbor vključimo znamke s kitajskih spletnih trgovin, kjer je ponudba pogosto smešno poceni.

Toliko jih je, da je nemogoče omeniti, kaj šele opisati vse. Zato bom raje nanizal nekaj stvari, na katere bodite pozorni pri nakupu.

• Najprej si odgovorite na vprašanje, koliko ste pripravljeni odšteti. Sam ne bi dal veliko. Razlogov je več. Ker gre za majhen zvočnik, ga zlahka nekje pozabite ali vam pade na tla in se poškoduje. Najpomembnejše pa je, da ima baterija omejeno življenjsko dobo. Čez nekaj let vam bo za kakovost zvoka vseeno, če bo baterija odpovedala po eni uri uporabe.

• Večji zvočniki pogosto reproducirajo boljše nizke tone, vendar so hkrati manj prenosljivi. Ko iščete zvočnik, ki ga boste imeli vedno pri sebi, ne zanemarite podatkov o teži in velikosti.

• Preverite, kako robustno je izdelano ohišje in kakšna je zaščita pred vodo in prahom. Ne želite si, da bi ohišje počilo že ob nedolžnem padcu ali da bi zvočnik odpovedal, ker vas je ujelo deževje.

• Premislite, ali mora imeti zvočnik vgrajen mikrofon in omogočati opravljanje telefonskih pogovorov prek povezanega telefona.

Naslovno fotografijo je upodobila umetna inteligenca!

The post SOBOTNO IZBIRANJE: Najbolj zanimivi majhni zvočniki, ko je teža pomemben dejavnik appeared first on Tehnozvezdje.

Med cenejšimi izdelki je prenosni zvočnik Soundcore Select 4 Go. Opremljen je z zaščito IP67 pred vodo in prahom, baterija pa po navedbah proizvajalca zadostuje za do 20 ur predvajanja. Akcijska cena znaša 19,99 evra.

Za uporabnike, ki želijo zmogljivejši zvok, je na voljo model Soundcore Select 3 z 8-vatnim zvočnikom in možnostjo povezovanja več naprav. Cena med akcijo znaša 32,99 evra.

Najzmogljivejši med predstavljenimi zvočniki je Soundcore Boom 3i. Ponuja 50-vatni zvok, zaščito IP68 in odpornost na morsko vodo. V akciji stane 89,99 evra.

V ponudbi je tudi zunanja baterija Anker Power Bank 20K s kapaciteto 20.000 mAh in podporo za 30-vatno hitro polnjenje. Akcijska cena znaša 29,99 evra.

Med slušalkami izstopajo brezžične Soundcore P30i z aktivnim dušenjem hrupa in skupno avtonomijo do 45 ur. Na voljo so za 34,99 evra. Ljubiteljem naglavnih modelov sta namenjeni slušalki Soundcore Q20i in Q30, ki prav tako podpirata aktivno dušenje hrupa. Prva stane 36,99 evra, druga 56,99 evra.

V kategoriji pametnega doma je vključena kamera Eufy Indoor Cam 2K Pan & Tilt. Omogoča snemanje v ločljivosti 2K, samodejno sledenje gibanju ter dvosmerno zvočno komunikacijo. Akcijska cena znaša 36,99 evra.

Promocijska ponudba velja v trgovinah Mercator do konca julija.

The post Ankerjeve naprave poleti v Mercatorju s popusti do 40 odstotkov appeared first on Tehnozvezdje.

Zvočniki so Motion 100, Motion 300 in Boom 2.  Podjetje Anker ima sicer po znamko Soundcore še kopico drugih modelov, med njimi najnovejšega Boom 2 Plus, ki je dodatno začinjena izvedba s še močnejšimi basi in višjo glasnostjo. Ta menda res »seka,« medtem ko je Boom 2 še nekje v mejah normale in je v bistvu konkurent zvočnikom, kot je Sony ULT Field 1, vendar z drugačno obliko in dodatkom svetlobnih učinkov.

Mislil bi, da sta si prava prenosna zvočnika v tem izboru (Boom 2 je že nekoliko prevelik in skorajda pretežak, da bi ga pogosto prenašal s seboj) vsaj do določene mere podobna med seboj, vendar bi to težko trdil. Stotica je bolj nizka in široka, s tipkami, razporejenimi v krog, tristotica pa visoka in ozka ter ima tipke v ravni vrsti na zgornji ploskvi. Tudi mrežica čez membrano je nekoliko različna in enako velja za pašček, ki ga je pri večjem zvočniku mogoče odpeti, pri manjšem pa je fiksen. Še dve veliki prednosti ima 300. Gumijaste nožice niso zgolj na spodnji strani, temveč še na zadnji, in tako lahko zvočnik igra tudi v ležečem položaju (v aplikaciji je mogoče nastaviti, ali zvočnik položaj zaznava samodejno), predvsem pa lahko služi za telefonske pogovore, saj ima vgrajen mikrofon, ki stotici manjka. Ni idealen za ta namen, zvok na drugi strani ni vrhunski, vendar dovolj dober za priložnosti rabo. Oba sta iz take plastike, ki malce preveč sprejema maščobo s prstov, vendar se na zeleni to manj opazi kot na črni.

Boom 2 je veliko večji zvočnik z držalom, ki lahko stoji le v vodoravnem položaju. Spominja na torbo za prenašanje orodja, ob straneh pa sta membrani lahko osvetljeni z različnimi učinki, kar v določenih primerih pripomore k vzdušju. Način je mogoče spreminjati s tipko na zvočniku ali v aplikaciji, mogoče pa je ta svetlobni šov tudi povsem izključiti. Kot tudi ostala dva, premore še tipko Bass, ki ojača nizke tone in vsaj pri tem ustvari bolj poln zvok, a hkrati še poveča neravnovesje med nižjim ter srednjim in višjim delom frekvenčnega spektra, ki sta bolj zapostavljena in tako se dobro sliši predvsem rokovska in še kakšna glasba s poudarkom na bas kitari ter drugih nižje zvenečih inštrumentih. Violine in drugi, ki zahtevajo ustrezno predstavljene in čiste visoke tone, niso za ta zvočnik. Omenjena tipka pri Motion 300 prav tako malce pripomore k bolj zanimivemu zvenu, pri Motion 100 pa ne naredi nikakršne razlike.

Zvočniki sicer premorejo kodek LDAC in s tem dobro kakovost prenosa zvoka s telefona, vendar ta sam po sebi še ne zagotavlja kakovostnega predvajanja. Motion 100 ima preveč omejitev, medtem ko ostala dva malenkostno pridobita s tem kodekom. Motion 300 gode dokaj lepo, kot rečeno, premore nekaj basov, visoki toni so celo nekoliko bolj izraziti kot pri Boomu, in na koncu je vse skupaj prijetno poslušati. Tudi za podkaste je ta zvočnik primeren, ne glede na vklopljeno in izklopljeno ojačanje basov (pri Boomu je za govor to absolutno treba izključiti).

Vse zvočnike se da povezati v aplikacijo Soundcore, kjer je mogoče namestiti posodobitev vdelane programske opreme, če je na voljo, prilagoditi izenačevalnik ali vklopiti kodek LDAC za boljšo kakovost zvoka, nastaviti jakost osvetlitve tipk na zvočniku in čas, po katerem se samodejno izključi. Pri Boom 2 pa še izbirati svetlobne učinke. Prikazan je tudi nivo baterije, vendar zgolj grafično, približno, ne v odstotkih. O trajanju baterije težko kaj konkretnega povem, vsekakor pa vsi zlahka oddelajo celoten piknik in še kaj zraven. Polnijo se na USB-C, skrit za debelim gumijastim čepom, kar naj bi pripomoglo k vodoodpornosti. Boom 2 ima še običajen priključek USB, preko katerega lahko polni druge naprave. Vsi trije omogočajo povezovanje dveh v stereo par, česar sicer mogel preizkusiti, iz prejšnjih izkušenj pa domnevam, da je to treba vzpostaviti vsakič sproti. Žal noben od te trojice nima večtočkovne povezave, torej z dvema napravama hkrati, zato tudi omogočanja tega (pri nekaterih slušalkah se da to izklopiti ali vklopiti, lahko na račun kodeka LDAC) v aplikaciji ni.

Od teh treh bi model Motion 100 gladko izpustili. V tem cenovnem razredu (oz. še nižje) moj favorit ostaja Sony SRS-XB100, ki sicer ne podpira kodeka LDAC, a ga to ne ovira, da ne bi nudil bistveno lepšega zvoka, hkrati pa omogoča tudi prostoročne pogovore. Motion 300 je soliden zvočnik, tako glede kakovosti zvoka kot glede funkcionalnosti, njegova težava pa zna biti v tem, da so pogosto pri cenah malo pod sto evri znajdejo modeli (npr. JBL Flip 6 ali Sony ULT Field 1), ki so »priporočeno« štartali blizu 150 evrov, in so še bistveno boljši. Zato je treba tudi tega iskati v akcijah za kakih 60 do največ 70 evrov. Za tak znesek lahko predstavlja dober nakup. Namesto Boom 2 bi se prav tako raje odločil za katerega od bolj uravnoteženih konkurentov v kategoriji do 130 oz. 150 evrov, mogoče pa koga premamijo svetlobni učinki ali drugačna oblika in postavitev. Toda potem je morda bolje že takoj ciljati na še večjega in udarnejšega Boom 2 Plus.

• 
  Telemach Slovenije prenovil EON: Manj iskanja, več gledanja
• 
  Preprosta obnova sistema Windows
• 
  PRVI VTIS Kia XCeed: Premišljena evolucija modela, ki se na vse kriplje izogiba upokojitvi
• 
  KRATEK TEST Samsung M80H: Ponekod oskubljen, da je cena znosnejša
• 
  Nobenega presenečenja. Ne povsem BREZ ZVEZE, a blizu temu!

The post Od trojice bi enega imel, ostala dva me ne prepričata appeared first on Tehnozvezdje.

Ni skrivnost, da so jih zasnovali za souporabo z Meta Quest 2, kar nenazadnje izdaja oblikovanje. Gre pa tako. USB ključek vtaknete v priključek očal, da se napravi med seboj povežeta in v ženski vtič na njem vstavite še napajalni kabel. S tem sem imel zanimivi prigodi. Če sta recimo prenosnikova priključka USB tipa C eden poleg drugega, ju ključek prekrije in morda celo onemogoči uporabo drugega, prostega. Že res, da prepušča povezavo. A ko sem povezal napajalnik, je prenosnik potarnal, da je polnjenje počasnejše zaradi neprimernega kabla. Torej ni vse tako bleščeče, kot se zdi?

Če na steblu čepek ne bi imel kar treh sijalk, oblikovno ne bi pretirano izstopal. Dejal bi, da so uporabili klasično obliko, ki s silikonsko konico zatesni ušesni kanal ter s tem nudi nekaj več zvočne izolacije. Ker ni aktivnega dušenja hrupa, je verjetno to še bolj pomembno. Kot pri večini slušalk so v kompletu trije pari različno velikih konic, da izberete tisto, ki najbolj ustreza. Kljub nič kaj prefinjeni obliki je čepek razmeroma stabilen ter nudi dokajšno udobnost uporabe. Na kar gotovo vsaj malo vpliva razmeroma nizka teža. Čepek sicer nudi povečano odpornost na znoj, da so slušalke vsaj na papirju primerna za vadbo, a ne priporočam, da jih zmočite.

Ko ju ne potrebujete, sta čepka lepo shranjena v polnilni škatlici, kjer je še mesto za ključek USB. Ker je v pokrovu in da ne bi izpadel, ga tam zadrži magnet. Do tu vse lepo in prav, saj obstaja »kavelj 22«. Ključka ni ravno preprosto prijeti, saj ga magnet celo preveč drži v namenjenem ležišču, toda zato sam od sebe ne bo ven padel!

Razen tega, da ni aktivnega dušenja, čepka tudi ne zaznata, kdaj ju vzamete iz ušes. Da bi izkoristili vse možnosti, ki jih slušalke nudijo, je skoraj nujno, da na telefon namestite aplikacijo Soundcore. Med drugim omogoča spreminjanje barv sijalk (v eno od petih možnih barv), prilagajanje gest na dotik občutljive površine čepka (dotik, dvojni dotik in držanje), izbiranje med ducatom nastavitev izenačevalnika, ali ustvarjanje želenega zvočnega profila. Upravljanje preko aplikacije ne deluje, ko so slušalke povezane preko svoje radijske povezave, a preklopijo na Bluetooth, če ključek odklopite iz naprave.

Prav tako ohranijo nastavitve, dokler jih ne spremenite. Dobro delujejo z igralnimi konzolami Nintendo Switch in PlayStation 5 (Xbox naj ne bi bil podprt) ter računalniki z operacijskim sistemom Windows, vendar le povezane z očali Quest 2 nudijo prilagajanje zvoka premikanju glave.

Večina od tega postane manj pomembno, kajti slušalke ne kupujemo zaradi videza ali funkcij, temveč ponajprej zaradi zvoka. VR P10 še zdaleč ne sodijo med cenejše, zato sem, odkrito povedano, od njih pričakoval nekoliko več. To še zdaleč ne pomeni, da je zvok slab ali premalo glasen, zgolj to, da nizki toni (basi) nimajo tiste prave globine, ki jo želim. Kar se pozna v ne pretirano bogatem zvoku skladb zasedbe Rammstein. Glasnost je po drugi strani dovoljšna in ravno tako ni nikakršnega popačenja visokih tonov, pri najvišji jakosti zato je užitek (če spregledam ne najboljših basov) poslušanje džez priredb skupine Postmodern Jukebox ali temačnega popa skupine The 1975. Razmeroma dobro se obnesejo med igranjem, ko so pomembni drugi zvoki in zveni, tako da na splošno menim, da so v tem primeru primerno uravnotežene in ne izstopajo ne navzgor, a tudi ne navzdol. V gejmerski izkušnji se slabše obnese mikrofon, glas zna biti nekoliko nejasen in oddaljen, zato je bolje, da jih kombinirate s kakovostnim samostojnim mikrofonom.

Ponudba brezžičnih slušalk je pestra, razlike med posameznimi modeli pa so vedno manjše. V gneči se izdelovalci težko izrazijo, sploh ker vemo, katere brezžične slušalke so trenutno najbolj priljubljene (Applove) in katere želijo izstopati v kakovosti zvoka (Sony). Anker z VR P10 odkrito cilja na gejmersko srenjo in še posebej za ljubitelje navidezne resničnosti. Če se vidite v tej kategoriji, potem verjamem, da boste z njimi zadovoljni. Posebej, ker je dobra stran odsotnosti dušenja hrupa, daljša avtonomija baterije.

HVALIMO:

• Razmeroma jasen (čist) zvok
• Atraktivna barvna (RGB) osvetlitev, če vas ne moti, da se svetite
• Bluetooth in radijski vmesnik za priključek USB tipa C
• Mesto za USB-priključek v polnilni škatlici

GRAJAMO:

• Ne najboljši nizki toni (basi)
• Zgolj zadovoljiv mikrofon
• Slabo vidne oznake, v katero uho sodi čepek
• Ni aktivnega dušenja hrupa

The post KRATKI TEST Soundcore VR P10: Ne bi se jih sramovali nevihtni jurišniki appeared first on Tehnozvezdje.

Trojica je med seboj popolnoma različna in tudi posamezne lastnosti so take, kot bi vsakega od teh izdelkov snovala povsem druga ekipa. Prav to je največja težava pri podjetju Anker oz. znamki Soundcore, saj ni prav nobene konsistentnosti. Kar je dobro pri najcenejšem modelu, pri srednjem manjka, in obratno. Težko je na osnovi enega proizvoda karkoli sklepati, potem pa pridejo vmes še nekateri dokaj nepotrebni dodatki, kot je svetlobni pas pri liniji Flare, kar jih brez dvoma onemogoča kar najboljšo cenovno konkurenčnost v zelo zaostrenem okolju zvočnikov bluetooth, kjer je ponudbe preveč tudi za poznavalce, kaj šele za običajne kupce.

Soundcore 3

Najmanjši od testirane trojice je skoraj pravokotna škatlica, ki se na embalaži ponaša s pravimi poudarki, toda zmanjka ji pri tistem najbolj pomembnem dejavniku – zvoku. Zadeva je namenjena enostavnemu prenašanju naokrog, saj je tudi zelo lahka, in ob strani ima utor za pritrditev zaščitne vrvice. Zvočnika se ni se treba pretirano paziti, ker je oblečen v gumirano plastiko in ponuja zaščito pred vodo po standardu IPX7. Tako lahko pade tudi v bazen in bo še vedno nemoteno deloval. Po navedbah proizvajalca z enim polnjenjem baterije gode do 16 ur, kar je najbrž nekoliko pretirano ali pa vsaj izmerjeno pri zelo nizki glasnosti, toda med testom sem ga napolnil na začetku in potem morda še enkrat. To pa se počne prek priključka USB-C, brez težav z istim kablom (in polnilnikom) kot telefon, kar je zelo pohvalno. Priključek sicer ni zaščiten s kakšnim čepkom, zagotovo pa mora biti od znotraj, sicer zvočnik ne bi veljal za vodotesnega.

Njegova težava je zvok, ki je z eno besedo plehek. Povprečen je skozi celotno frekvenčno območje in tako ne da od sebe niti prijetnega niti polnega zvoka. Slišal sem že določene cenejše primerke, ki so se zvočno precej bolj izkazali, tudi Flare Mini je med njimi. Pogrešam še priključek za priklop zvočnega vira po kablu. Zadeva podpira aplikacijo Soundcore za nastavljanje določenih parametrov. Tipke na vrhu zvočnika so sicer velike, toda v vsaki svetlobi niso najbolje vidne, pa tudi ne dajejo dobrega občutka pri pritiskanju.

Naj kupim? Trenutno se ga da najti v akciji s 15-odstotnim popustom, kar ceno z običajni nekaj več kot 50 evrov zniža na 44 evrov. Toda to je še vedno preveč glede na povprečen zvok.

HVALIMO:

• Majhen, lahek in trpežen
• Priključek za polnjenje USB-C
• Omogoča pritrditev vrvice za prenašanje naokrog

GRAJAMO:

• Prazen zvok
• Neprijetne tipke
• Nezaščiten priključek USB-C
• Ni vhoda 3,5 mm
• Previsoka cena glede na zvočno kakovost

Flare Mini

Testirali smo že več izvedb zvočnikov iz družine Flare (Flare, Flare+, Flare 2). V osnovi so nam všeč, čeprav se tudi tu kaže nelogičnost odločitev. Prva generacija je imela dober izgled tkanine in vhod 3,5 mm, vendar priključek mikro USB, pri drugi pa so prešli na USB-C ter odstranili drugi priključek in poslabšali tkanino. Mini je nekje vmes. Oblečen je v tisto prvotno, prijetnejšo tkanino, ima celo lepši dizajn kot prva generacija zvočnikov Flare, a žal tudi mikro USB in je brez linijskega vhoda. Je seveda manjši kot Flare ali Flare 2, da o modelu Flare+ sploh ne govorimo, a enake pokončne, ne povsem valjaste oblike, saj se spodaj nekoliko razširi. Tam je tudi svetlobni pas, ki naj bi skrbel za dodatno poživitev, kar morda drži za kakšno zabavo (kjer pa utegne to ostati popolnoma spregledano), toda ob poslušanju med delom ali kakšnim domačim opravilom je kvečjemu moteč, še posebej, če je vključen kateri od učinkov, ne statična osvetlitev. Učinke je mogoče izbirati tako s tipko na vrhu zvočnika kot v aplikaciji.

Kljub temu, da ni nič večji kot Soundcore 3, samo drugače postavljen, pa zvok popolnoma nekaj drugega. Veliko lepši in čistejši, prisotni so basi in vse skupaj zveni dovolj dobro, da je mogoče dejansko uživati v glasbi. Še vedno ni kakšen presežek, a za ceno več kot samo solidno. Navedbe o 360-stopinjskem zvoku, ki jih proizvajalec trosi že od prvih modelov Flare naprej, so popolnoma nesmiselne, saj je povsem zaznavno, od kod prihaja muzika, a to je pač marketing. Nazivno je Soundcore 3 močnejši, vendar je najbrž povsem jasno, pri katerem bi sploh zviševal glasnost proti zgornjim nivojem in pri katerem ne. Baterija naj bi zdržala 12 ur in tudi če je realna številka deset ur, je to še vedno solidno, ni pa ravno izjemno. Zvočnik ima enako težave kot vsi ostali iz te serije. Tipk za glasnost in ostalo na zgornji površini se ne razloči, niso osvetljene, treba je vedno od blizu pogledati, kaj pritisniti, in to je bi morali popraviti.

Naj kupim? Za 45 evrov je Flare Mini zanimiv zvočnik, a je konkurenca huda.

HVALIMO:

• Soliden zvok glede na velikost in ceno
• Oblečen v prijeten material
• Svetlobni pas, če ti to kaj pomeni

GRAJAMO:

• Nerazločne tipke za upravljanje
• Priključek mikro USB
• Ni vhoda 3,5 mm
• Svetlobni pas je med običajno uporabo moteč

Motion+

V primerjavi z drugima dvema je Motion+ pravi težkokategornik. Niti ne toliko po velikosti, čeravno seveda je zajetnejši, temveč predvsem po masi. S kilogramom in petimi dekagrami je skoraj trikrat težji kot Soundcore 3. Malo gre to na račun baterije, ki mora zagotavljati delovanje pri višjih glasnostih, a glavni razlog so zvočniški elementi, kar so konkretno pozna pri valovanju, ki ga oddaja. Zvok je tu poln, konkreten, z dovolj poudarjenimi basi tudi za tiste, ki jim je to najbolj pomembna lastnost. A niti srednji in višji toni niso zapostavljeni, zato je predvajana glasba ali govor dovolj čist in prijeten. Zadeva se že lahko primerja s tem, kar dajo od sebe zvočniki mini »stolpov« ali cenejši Sonosi ter večji modeli pametnih zvočnikov Amazona in Googla. Tudi v glasnosti, kjer niti ni zaznati kakšnega popačenja. Podprt je kodek aptX, kar zagotavlja nekoliko manjše stiskanje podatke čez povezavo bluetooth.

Motion+ je ležeč, podobno kot Soundcore 3, vendar ni pravokotne oblike, zvočniki so obrnjeni nekoliko navzgor, proti poslušalcu. Zadaj je kar velika odprtina, da basi lahko dihajo, vseeno pa je reč prav tako vodotesna po standardu IPX7. Priključek za polnjenje (USB-C) in vhod 3,5 mm sta zaščitena z gumijastim prekrivalom. Za baterijo podobno kot pri Flare Mini navajajo 12 ur avtonomije in ta številka zna kar držati, razen če nameravaš ves čas poslušati na najvišjih glasnostih. Tipka za vklop je tu ob strani, ostale pa na vrhu, kar pomeni, da jih uporabnik zaradi naklona ohišja v bistvu ne vidi, pa že tako ali tako so enako slabo čitljive kot pri ostalih dveh zvočnikih.

Naj kupim? Motion+ stane malo manj kot sto evrov, v trenutni akciji pa približno 80 evrov. Za to ceno je težko najti kaj bolje zvenečega, glasnejšega in diskretno zmogljivega, če seveda potrebuješ tak zvočnik.

HVALIMO:

• Zelo dober in glasen zvok
• Pravi nabor priključkov
• Zmerna cena glede na zmogljivosti

GRAJAMO:

• Nerazločne tipke
• Trajanje baterije bi bilo glede na maso lahko daljše

The post Iz teh treh zvočnikov bi morali sestaviti enega, pa bi bil res dober! appeared first on Tehnozvezdje.

Soundcore Flare je že v prvi generaciji (pa tudi večji izvedbi Flare+) imel spodnji svetlobni pas in je bil zato zanimiv za zabave (saj jih bomo obudili, brez skrbi). Zdaj je osvetlitev pridobil še zgoraj, spodnja pa je še malo okrepljena. Njena vloga in izvedba sta še naprej enaki. Na voljo je nekaj različnih načinov, kako se spreminja svetloba v teh pasovih, ki vsebujeta sveteče diode s polnim pokrivanjem barvnega spektra. Osebno se mi zdi še najbolj zanimiv in privlačen najbolj osnovni (zabava oz. party mode), kjer se svetloba spreminja po glasbi oz. ritmu, in uporablja vse barve. Nekateri drugi, denimo potovanje svetlobe v krogu, so bolj barvno omejeni in zato manj privlačni. Način je mogoče spreminjati v aplikaciji Soundcore na povezanem telefonu ali s tipko na vrhu zvočnika, vse skupaj pa se da tudi izključiti, za takrat, ko bi to motilo koncentracijo med delom. Vsekakor se ta svetlobni šov najbolj izkaže, ko je treba ustvarjati vzdušje. Na žalost še nismo na tem, da bi bilo to relevantno.

Druga posebnost zvočnikov Flare 2, če jih imaš več, je v možnosti zaporednega dodajanja v skupino. Niso redki modeli, pri katerih je mogoče dva enaka »sestaviti« v stereo par. Toda tu gre povezovanje še malo dlje. Kar sto jih je mogoče povezati v gručo, da predvajajo isto glasbo s telefona (ali druge naprave). Na testu smo sicer imeli zgolj dva, tako da več od tega, da smo ju imeli v sosednjih sobah, nismo mogli storiti, smo pa spoznali princip delovanja (oz. povezovanja). In lahko ocenimo, da je primeren za občasno, priložnostno uporabo. Torej predvsem za zabave. Gre namreč tako, da na zvočniku, ki je povezan s telefonom, držiš tipko bluetooth, dokler ne zaslišiš zvočnega signala (kakšne tri sekunde), potem pa to storiš še na drugem zvočniku (ki ni »sparjen« z ničemer) in napravi postaneta »eno«. Tako je lahko ali znotraj istega prostora glasba glasnejša, bolj polna in se sliši bolje – ni sicer pravi stereo, ker zvočnika ne delujeta kot levi in desni kanal – ali pa z isto vsebino ozvočiš dve sobi ali več in ko hodiš iz ene v drugo nemoteno poslušaš, kar pač poslušaš.

Ko je ta povezava med zvočnikoma (ali zvočniki) vzpostavljena, deluje dobro. Ovira so lahko debele stene ali kaj drugega, kar onemogoča pot brezžičnemu signalu, toda kakšnih večjih težav nisem zaznal. Večja ovira je v tem, da skupina ne more biti konstantna, ampak jo je treba vsakič znova vzpostaviti. Ko zvočnike vključimo, nimajo »spomina« in tako je treba znova skozi opisani postopek. In če bi jih imeli več, bi jih morali prinesti na zbirno mesto, kjer bi vse to povezovanje izvedli, potem pa jih znova razpostavili po stanovanju ali hiši. Tako na ta način ni mogoče vzpostaviti večsobnega zvočnega sistema, ampak je primeren samo za priložnostna grupiranja. Kar je škoda, ampak take so omejitve, če se proizvajalec zanaša zgolj na bluetooth. Tudi nastavitev svetlobnega pasu se pri drugem in naslednjih zvočnikih izgubi in je treba zadevo na novo vklopiti.

Kot običajen brezžični zvočnik je Flare več kot soliden. Glede na to, da stane približno 70 do 80 evrov, so seveda določena pričakovanja že upravičena, vseeno pa je jasno, da gre še vedno za poceni izdelek. Kljub temu ni cenen, četudi se mi je zdela »tkanina«, ki ga prekriva, na predhodniku za odtenek dražja in lepša. Zvočnik je malenkost višji, oblika je še vedno enaka, kar pomeni, da se malo zoži proti vrhu, vendar lijakasto, ne kot kakšen stožec. Spodaj je dovolj gume, da se tudi ob močnejših basih ne premika po podlagi, kajti mase ni prav veliko. Na vrhu so znova ključne tipke, le tisto za dodatne base so prestavili tja, kjer je tudi tipka za povezovanje. Četverica na vrhu tako skrbi za glasnost, vklop in izklop ter določanje svetlobnega učinka. Problem teh tipk je v tem, da se jih slabo vidi. Niso osvetljene in kakšnega pravega kontrasta ni, zato se je treba skoraj vedno skloniti nad zvočnik in pogledati, na katero pritisniti.

Že prvi Flare je imel dober zvok za svojo ceno in enako velja tudi tokrat. Ne glede na zvrst zadeva zveni bolje, kot bi pričakoval za to ceno. Glavno je, da ni nobene večje luknje v frekvenčnem spektru, četudi bi bili visoki toni lahko nekoliko čistejši. Pogosto je v tem cenovnem razredu slišati kar konkretno pomanjkanje basov, a tu niti ne. Težko bi trdil, da grmi, toda z vključenim ojačanjem basov je kar v redu. V aplikaciji Soundcore je mogoče še malo prilagajati zven v izenačevalniku, so mi pa osebno čisto všeč osnovne nastavitve (z dodatnimi basi). Trajanje baterije je malodane izjemno. Proizvajalec obljublja 12 ur in pri nižjih glasnostih bi skoraj upal staviti, da je mogoče doseči še boljši rezultat. Tako redko sem moral med testom napolniti primarni zvočnik, da v urah kar malo težko ocenim, v vsakem primeru pa je avtonomije dovolj za vsako zabavo ali še tako dolg delovni dan. Tokrat je polnjenje omogočeno prek priključka USB-C, kar pomeni, da ga lahko priklapljaš na isti kabel kot telefon. Na žalost pa je izginil žični vhod (3,5 mm) in je tako mogoče predvajati samo prek bluetootha, prek kabla ne gre.

Namen zvočnikov Flare 2 je v prvi vrsti žurerski. Svetlobni pasovi in združevanje v skupine za pokrivanje večje površine z (enakim) zvokom iz enega vira vsekakor olajšajo delo priložnostnim didžejem (saj veste, kadar …) in še malo popestrijo vse skupaj. Vseeno pa to na srečo ni edino, kar govori v prid temu izdelku. Tudi če kupiš samo enega in nikoli ne uporabljaš osvetlitve, je zvočno in baterijsko dovolj dober, da upraviči ceno. Škoda pa res za vhod 3,5 mm, ki bi ga naredil (oz. ohranil) še bolj fleksibilnega.

HVALIMO:

• Presenetljivo dober zvok glede na ceno
• Odlično trajanje baterije
• Aplikacija Soundcore ponuja vse ključne nastavitve
• Možnost povezovanja do sto zvočnikov v skupino, ki predvaja isti zvok z enega vira
• Atraktiven dvojni svetlobni pas
• Solidna izdelava

GRAJAMO:

• Povezovanje v gručo je treba izvesti ob vsakem vklopu zvočnikov
• Ni več žičnega vhoda (3,5 mm)
• Tipke na vrhu je težko razločiti
• Tkanina je bila pri prejšnjem bolj fina

The post Soundcore Flare 2: Zvočniki za žur ob koncu protikoronskih ukrepov (#video) appeared first on Tehnozvezdje.

Tokrat smo testirali Ankerjev model Souncore Liberty Air 2, pri katerem je bil cilj ponuditi nekaj primerljivega za približno polovično ceno. Konkretno te slušalke stanejo 80 evrov, medtem ko so tiste, o katerih je bilo govora v uvodu in v prejšnji primerjavi od 150 naprej (se pa nekatere da kje najti tudi ceneje). Ima pa tudi znamka Soundcore višje ambicije, zato je izdelala še model Liberty Pro 2, kjer pa je bil v ospredju kar najboljši zvok. Seveda to ceno znova vrne na tistih 150 evrov (zdaj so že za kakšen evro cenejše). A pristop pri enih in drugih slušalkah ne bi mogel biti bolj različen.

Liberty 2 Pro

Doslej »najhušji« model znamke Soundcore, kitajskega podjetja Anker, ki je sicer bolj znano po polnilnikih in kablih, so izdelali z misijo ponuditi kar najboljši zvok. Zato so ti čepki precej veliki in je malce težko ugotoviti, kako naj bi sploh sedli v uho, vseeno pa se potem lepo zasidrajo. Po daljšem času se začne čutiti, da so slušalke zajetne in težje od večine ostalih, a ni prehudo. Zvok pa je res dober. Vse od basov do visokih tonov je močno, poudarjeno in čisto, zato je poslušanje pravi užitek. Čisto najnižje base, ki jim mogoče nekoliko zmanjka, se da v izenačevalniku še malo poudariti, kar na srečo ne poslabša srednjih in visokih tonov in godba je tako še na višjem nivoju kot pri slušalkah Jabra Elite 75t, ki so bile doslej zvočno najboljše popolnoma brezžične slušalke, kar sem jih slišal. Ankerju oz. Soundcoru je torej uspelo, kar so si zadali s tem izdelkom.

Zato pa malce šepa na drugih področjih. Na voljo je aplikacija Soundcore, kjer je kopica možnosti za prilagajanje zvoka (izenačevalnik) s prednastavljenimi, celo »profesionalnimi« profili, in pa možnostjo ustvarjanja svoje krivulje. V aplikaciji je tudi nastavljanje dvojnega ali dolgega pritiska na tipki na čepkih, da si lahko izbereš, ali to spreminja glasnost, premika »komade« ali kaj drugega. Ni pa prikaza odstotkov baterije v slušalkah in v škatlici, pa tudi ne »spuščanja« ambientalnega zvoka med telefonskimi pogovori in tudi ni zaznavanja, če so čepki v ušesih, da bi se predvajanje samodejno ustavilo, kadar uporabnik enega vzame iz ušes. To je zame ena najbolj uporabnik funkcionalnosti te vrste slušalk in je škoda, da je pri »profesionalnem« modelu niso vključili, pri cenejšem pa so jo.

Kar zanimiva je polnilna škatlica. Ni majhna, a ima zato veliko baterijske zaloge, menda kar trikrat toliko, kolikor je kapacitete v samih čepkih. Tako je skupno trajanje baterije blizu tridesetih ur, brez vmesnega polnjenja pa bi slušalke delovalo nekje od sedem do osem ur, kar je tudi zelo dobro. Škatlica ima tudi zanimivo odpiranje, je izdelana iz prijetne plastike ter polni prek USB-C in tudi brezžično (po standardu Qi). Za telefonske pogovore in video konference so ti čepki v redu, a se za ta namen najdejo boljši. Podobno za rekreacijo. So primerni tudi za ta namen, vendar bi raje imel kakšne manjše, neopazne in bolj udobne, denimo Samsungove Galaxy Buds+.

Soundcore Liberty 2 Pro se mi tako zdijo primerne predvsem za tiste, ki v ospredje postavljajo zvok, saj so v tem pogledu res prepričljive. Kot vsestranske popolnoma brezžične slušalke pa niso v ospredju.

HVALIMO:

– Res odličen in uravnotežen zvok

– Še dodatno prilagajanje zvoka v aplikaciji

– Zelo dobre glede baterije in polnjenja

– Kakovostna izdelava

– Solidna cena glede na zvočno kakovost

GRAJAMO:

– Ni samodejnega ustavljanja predvajanja in možnosti ambientalnega zvoka med pogovori

– Čepka in škatlica so (pre)veliki

Liberty Air 2

Drugi model znamke Soundcore v tokratni primerjavi, Liberty Air 2 (če bi vsaj imeli enotno poimenovalno politiko), je precej drugačen. Že po sami obliki, pa tudi glede zmožnosti. Zvočno je kajpak slabši, zato pa ponuja več funkcionalnosti. Zmore samodejno ustavljanje predvajanja glasbe ali videa, ko eno slušalkico vzameš iz ušesa. To je zame tako priročna in uporabna funkcionalnost, da se mi zdi ena od osnov za to vrsto slušalk. Škoda, da ne zna predvajanja potem še nadaljevati, ko zadevo znova vstaviš nazaj. Mogoče je tudi uporabljati samo levo ali samo desno, kar je nekaterim uporabnikom zelo po godu, še posebej za pogovore ali video konference.

Liberty Air 2 so sicer po obliki in načinu vstavljanja v uho nekakšna kopija Airpods Pro, čeprav je osnovna silhueta bližje običajnim Airpods. Repek, ki štrli iz ušes, je precej debel, in se malo drgne ob uhlje. Vendar zvok to večinoma prevpije. Vgrajeni so precej solidni mikrofoni, zato je ta model boljši za pogovarjanje kot Liberty Pro 2.

Zvok za 80 evrov seveda na more biti na »profesionalnem« nivoju, a je še vedno precej spodoben. Največjo luknjo ima pri basih, sicer pa je zvočna slika kar celovita in uravnotežena, vendar manj čista in udarna. Slišal sem že precej slabših slušalk za podobno ceno. Pri enem od telefonov sem v desni slušalkici zaznal pokanje, z drugim pa ni bilo težav, tako da upam, da je bila zadeva naključna. Prej omenjena aplikacija Soundcore podpira tudi ta model in zato je prav tako mogoče nastavljati izenačevalnik, pa tudi določiti, kaj naredi trepljaj ali daljši pritisk na zunanjo stran slušalkice. Seveda je na voljo tudi nadgrajevanje programske-strojne opreme slušalk (firmwarea). Trajanje baterije je tu malce krajše, ampak od šest do sedem ur se mi še vedno zdi več kot dovolj, škatlica pa tudi poskrbi za precej zaloge. Poleg tega je bistveno manjša in se enako polni tako prek USB-C kot brezžično, na katerem koli podstavku, ki podpira standard Qi. Na njej je tudi tipka, ki zadevo postavi v način za seznanjanje z novo napravo. Na žalost pa je lahko na enkrat vzpostavljena samo ena povezava in treba jo je najprej prekiniti na eni napravi, da jo lahko vzpostaviš na drugi.

Liberty Air 2 so zame bolj simpatične kot Liberty Pro 2, čeprav glasbeno niso tako dobre. Za dostopno ceno ponujajo vse glavne lastnosti, ki bi jih tovrstne slušalke morale ponujati – soliden zvok, samodejno ustavljanje predvajanja, dobro trajanje baterije, aplikacijo z nastavitvami in izenačevalnikom ter škatlico z dovolj zaloge ter polnjenjem prek USB-C in Qi.

HVALIMO:

– Soliden zvok glede na ceno

– Samodejno ustavljanje predvajanja

– Možnost uporabe samo leve ali samo desne

– Prijazna in uporabna aplikacija (Android in iOS)

– Polnjenje prek USB-C in Qi

– Razumna cena

GRAJAMO:

– Obstajajo manj zajetne slušalke podobne oblike

– Aplikacija ne daje informacij o stanju baterije

– Predvajanje se ne nadaljuje, ko slušalko znova vstaviš v uho

The post Soundcore Liberty Air 2 in Liberty 2 Pro: Ene za avdiofile, druge za vse ostale (#video) appeared first on Tehnozvezdje.