Televizor bo na voljo v dveh velikostih, 55- in 65-palčni (139 in 165 cm), z njim pa bo besedah podjetja »dajejo gledalcem še večjo fleksibilnost, da si izberejo zaslonsko tehnologijo, ki najbolj ustreza njihovim potrebam in željam.« Zanimivo je, da Samsung novinca opisuje dokaj zadržano, kar pa je morda logično, saj glavnino njegove palete še vedno predstavljajo televizorji z zasloni LCD, najsi bodo s tehnologijo mini LED (Neo QLED) ali klasični z dodatkom kvantnih pik za izboljševanje barv (QLED). Pri teh predvsem lahko poudarja izjemno svetilnost, česar za OLED še ne more trditi. Za S95B sicer navajajo »ojačevalnik svetilnosti« in percepcijsko nastavljanje barv, s čimer zaslon dosega bolj natančne svetle predele slike in realistične, naravne barve. Poleg tega naj bi novinec ponujal »več, kot je bilo doslej na voljo v televizorjih OLED.« Med drugim kajpak Samsungovo obdelavo slike, njegovo platformo Tizen, »lasersko tanko« oblikovanje, zmogljive zvočnike s podporo formatu Dolby Atmos, kar štiri priključke s polnimi lastnostmi HDMI 2.1 (vse na samem televizorju, ne v ločenem priključnem modulu OneConnect box), potencialno še nekoliko višje osveževanje (do 144 Hz namesto 120 Hz). Če je kakšna pomanjkljivost, je to nadaljevanje ignoriranja formata Dolby Vision, ki je prevladujoč za napredno sliko HDR na storitvah naročniškega videa, saj ga med drugimi uporabljajo Netflix, HBO Max in Apple TV+. Na podoben Samsungov oz. odprti format HDR10+ od velikih ponudnikov prisega Amazon Prime Video.

Seveda nova tehnologija vsaj v teoriji obljublja določene prednosti pred »klasičnimi« (televizorskimi) OLED-i, vendar tega Samsung, kdo ve zakaj, ni ne razglaša. Zaslone QD-OLED so sicer predstavili januarja na sejmu CES. Za zdaj jih izdelujejo v treh velikostih 55- in 65-palčni za televizorje in 34-palčni (86 cm) za monitorje. Gre za novost, čeprav oznaka OLED nakazuje, da so zasloni v osnovi podobni kot OLED-i, ki jih v televizorjih že poznamo, ali tisti v telefonih, tablicah in prenosnikih. Tudi tu sveti vsaka posamezna pika, še bolj natančna vsaka od treh osnovnih barv v piki (»podpika«), vendar za razliko od LG-jeve tehnologije ne dajejo vse bele svetlobe, za barve pa poskrbi barvni filter, temveč diode iz organskih spojin svetijo modro. Pri eni od treh v vsaki piki gre svetloba naprej neposredno, pri dveh pa obsvetljuje kvantni piki, miniaturna polprevodnika, ki spremenita barvo svetlobe, ena v zeleno, druga v rdečo. Prednost pristopa brez barvnega filtra je v doseganju višje svetilnosti, še bolj naravnih barv in kar se da širokih vidnih kotov.

Prvi je sicer tovrstni televizor predstavil Sony z modelom A95K. Ta seveda prihaja z operacijskim sistemom Google TV, ima podporo za Dolby Vision (a ne za HDR10+) in Sonyjevo edinstveno tehnologijo vibriranja zaslona za ustvarjanje zvoka. Vendar za zdaj japonsko podjetje še ni povedalo, kdaj bo ta model dobavljiv, niti po kakšni ceni. Govorice pravijo, da naj bi v manjši velikosti stal tri tisočake (vsaj v ZDA), v večji pa štiri. Amazon je za Samsungov S95B razkril ceni 2400 in 3500 dolarjev, ki sta bili še celo nekoliko znižani za prve kupce. Oboje bi bilo sicer precej bolj »ugodno« od prvotnih špekulacij o ceni nove zaslonske tehnologije in bi pomenilo določen pritisk na televizorje z LG-jevimi zasloni OLED EX.

Fotografije: Samsung

• 
  SOBOTNO IZBIRANJE: Brezžični HDMI reši marsikatero zagato
• 
  Huawei Band 11 v znamenju gibanja, energije in bolj zdravega ritma
• 
  PONOVLJENI TEST Huawei Watch Ultimate 2: Lažje in natančneje žogico na zelenico
• 
  PRVI VTIS Renault Twingo: Prisegam, da mi je pomežiknil
• 
  Petrol ukinil inovativni mBills in ga nadomestil z dolgočasno kartico

The post Samsung potiho predstavil OLED, ki bi lahko postal televizor leta appeared first on Tehnozvezdje.

Najprej poglejmo, kako japonsko podjetje opisuje nov model z vrha ponudbe, ki bo na voljo v diagonalah 55 in 65 palcev (139 in 165 cm). Drugih velikosti zaslonov dobavitelj, Samsung Display, po dostopnih informacijah za zdaj ne proizvaja. Zanimivo je, da sporočilo za javnost zgolj v enem oklepaju omenja dejstvo, da ima televizor vgrajen zaslon QD-OLED, nikjer pa ne pojasni, kaj te kratice sploh pomenijo (zato smo seveda tu mi), zgolj opisuje prednosti tega modela, večinoma skozi svoje marketinške skovanke. Kar je po svoje škoda, kajti tehnologija si zasluži bolj jasno izpostavitev in lepšo predstavitev, res pa je, da ni Sonyjeva, in najbrž tudi to prispeva k načinu, ki so ga ubrali.

Takole pravi Sonyjevo sporočilo: »A95K je opremljen s tehnologijo XR Triluminos Max, ki prinaša našo najširšo barvno paleto ter reproducira čudovito naravne sence in odtenke. Z milijoni posameznih, samoosvetljenih slikovnih pik A95K prikazuje več barv kot kdaj koli, s čimer ustvarja popolnoma novo izkušnjo gledanja.« In naprej, da »novi panel OLED (QD-OLED) poveča svetlost barv do 200 odstotkov v primerjavi z običajnimi televizorji.«

Za razumevanje je treba na hitro obnoviti, kako različni zasloni OLED ustvarjajo sliko. Res je vsem skupno to, da pri vsaki piki oz. podpiki (pika na zaslonu je sestavljena iz treh osnovnih barv – rdeče, zelene in modre, torej treh podpik) diode dejansko svetijo oz. so izklopljene – od tod popolna črnina. Toda LG-jevi OLED-i za televizorje imajo organske diode, ki dajejo belo svetlobo, večinoma s kombiniranjem dveh drugih barv, nakar barvni filter poskrbi za doseganje pravih barv v sliki, ki jo vidi gledalec. Zato se tej tehnologiji reče tudi »beli« OLED. Po drugi strani imajo zasloni OLED v pametnih telefonih, tablicah in prenosnikih podpike »pravih« barv (RGB), česar pa pri večjih diagonalah doslej niso uspeli doseči z dovolj dobro življenjsko dobo, svetilnostjo in tudi cenovno dostopnostjo, ter brez težav z zapečeno sliko oz. izgorelostjo. Pri televizorjih LCD že približno desetletje poznamo kvantne pike, majhne polprevodnike, ki lahko oddajajo svetlobo kakršne koli barve, glede na to, s čim in kako jih osvetljujemo. Samsungova tehnologija QD-OLED uporablja modre organske diode in njihova svetloba ima pri eni od treh podpik prosto pot, pri drugih dveh pa je namesto filtra spredaj kvantna pika, ki poskrbi za pretvorbo barve v rdečo ali zeleno.

Kot izpostavlja tudi proizvajalec, tak način prinaša nekaj ključnih prednosti. Odsotnost filtra pomeni, da nič ne odvzema svetilnosti, zato je ta večja kot pri »belih« OLED-ih in bližje tisti, ki jo zmorejo LCD-ji s kvantnimi pikami (pogosto označeni kot QLED) ali tehnologijo mini LED. Ti gredo v ekstremih, ne po celotnem zaslonu in za dolgotrajno obdobje, do 1500 ali celo 2000 kandel na m², medtem ko le najsvetlejši OLED-i dosegajo tisoč kandel, običajno pa tam do 800. Novi zasloni omogočajo tudi širši barvni spekter, kar Sony označuje kot Triluminos Max. Mimogrede, japonsko podjetje že od l. 2013 uporablja naziv Triluminos za zaslone (doslej LCD) s kvantnimi pikami. Ker ni »izgub«, lahko tak zaslon tudi ohranja polno nasičenost barv pri visokih svetilnostih in ker kvantne pike oddajajo svetlobo enakomerno v vse smeri, so vidni koti odlični in z vseh strani so barve ter kontrasti podobni kot če gledamo v središče zaslona. Podobno kot LG-jev G2 ima tudi A95K pasivno hlajenje zaslona s hladilnimi rebri, da lahko dosega še višjo svetilnost v posameznih točkah in lepše barve pri svetli sliki na celotnem zaslonu. Temu Sony reče XR OLED Contrast Pro.  

Za obdelavo slike sicer skrbi enak »kognitivni« procesor XR kot v drugih Sonyjevih novih televizorjih. Ta naj bi bil sposoben zagotoviti realistično globine, izvrstne kontraste in živahne barve. Za nastavljanje slike po meri uporabnika (in prostora) bo lahko poskrbela tudi kamera, ki jo je mogoče pritrditi na zadnjo stran televizorja, in ponuja še upravljanje s kretnjami. A kdor je noče uporabljati ali sploh imeti, ker ga skrbi morebiten vdor v zasebnosti, jo zlahka sname in pospravi v predal. Daljinski upravljalnik je prečiščen, z vsega 25 osvetljenimi tipkami. Dva od priključkov HDMI ponujata polno pasovno širino in specifikacije 2.1, tudi s podporo za spremenljivo hitrost osveževanja (VRR), izredno pomembno lastnost za igričarje, ki je Sony na lanskih modelih še vedno zgolj obljublja, a ustrezne posodobitve vgrajene programske opreme še ni zagotovil. Operacijski sistem pri tej znamki seveda ostaja Google TV.

Za zvok je Sony znova uporabil že nekaj let znano in presenetljivo uspešno tehnologijo vibracij zaslona (Acoustic Surface Audio+). Pri tej dva sprožilnika skrbita za vibriranje in s tem ustvarjanje zvočnega valovanja, za nizke tone pa sta vgrajena še ustrezna klasična zvočnika. Zaslon je, kot že pri nekaterih prejšnjih modelih s tovrstno zvočno tehnologijo postavljen rahlo pod kotom, ne povsem pokončno, stojalo pa je lahko obrnjeno nazaj, da se spredaj vidi zgolj zaslon, ali naprej, da gre lahko zaslon popolnoma k steni.

Velika uganka je cena teh televizorjev. Zagotovo ne bo nizka, kajti tehnologija je nova in za zdaj še dokaj butična, A95K pa je postavljen na vrh palete Sonyjevih televizorjev OLED. A glede na to, da je spodnji model A80K v bistvu zamenjava za lanskega vstopnega A80J, v malenkostih naprednejši A90K pa bo očitno na voljo le v malih diagonalah (42 in 48 palcev oz. 107 in 122 cm) ter je tako A95K pravi naslednik A90J za 55 in 65 palcev, ostaja upanje, da cena le ne bo astronomska. A nihče ne bo presenečen, če navsezadnje bo. Kar bi tudi lahko delno pojasnilo, zakaj modela z zaslonom QD-OLED ni prvi predstavil Samsung.

Fotografije: Sony

• 
  SOBOTNO IZBIRANJE: Brezžični HDMI reši marsikatero zagato
• 
  Huawei Band 11 v znamenju gibanja, energije in bolj zdravega ritma
• 
  PONOVLJENI TEST Huawei Watch Ultimate 2: Lažje in natančneje žogico na zelenico
• 
  PRVI VTIS Renault Twingo: Prisegam, da mi je pomežiknil
• 
  Petrol ukinil inovativni mBills in ga nadomestil z dolgočasno kartico

The post Sony prvi predstavil televizor z novo vrsto zaslona OLED appeared first on Tehnozvezdje.