Težave bodo, kajti vsakemu kljukcu je jasno, da učenje od doma ne more niti približno nadomestiti dela v učilnici ali predavalnici. Kdor meni drugače, zna biti vsaj malce nor ali je izgubil stik z resničnostjo. Izberite, kar vam je bolj všeč. O zanikovalcih znanstvenih dejstev, iskalcem trhlih razlogov, zakaj se ne cepiti, s katerimi želijo predvsem zakriti sebičnost, in o gibanju anticepilcev imam prav tako mnenje. Tokrat bo izostalo, kajti bolj me zanimajo šole. Slišati je, da jih letos ne bodo zapirali. A to se dejali tudi lani, pa smo videli, kako se je obrnilo. Naslednje vprašanje je, kaj v primeru okužbe v razredu. Bo doma ostal zgolj oboleli ali kar cel razred in za vsak primer še sosednji, če so se otroci preveč družili. Šolanje na daljavo zna biti ravno zaradi tega še vedno vsaj delno praksa v novem šolskem letu. Toda kljub temu, da je to vsem jasno, se sprašujem, ali so v poletnem času sploh karkoli naredili, da bi lahko bilo učinkovitejše.

Zahtevam in želim, da moja otroka to leto ne preživita niti minute pred zaslonom računalnika med šolanjem na daljavo.

Osnovnošolsko izobraževanje je obvezno. Če ga starš otroku onemogoča, je kazensko odgovoren. Učinkovitost šolanja na daljavo je močno odvisna od hitre internetne povezave in lastnega osebnega računalnika. Kdo je kriv, če pogoja nista izpolnjena? Družina živi na odročni lokaciji, kjer ni mogoč hiter dostop do interneta ali (in) finančne razmere ne dovolijo nakupa računalnika. Lani nisem zasledil, da bi se o tem pretirano govorilo oziroma iskalo rešitve. Verjetno bi jih morali. Predvsem ko gre za dostop do interneta. Nenazadnje je v skrajnem primeru vedno mogoča povezava preko satelita. Toda predraga je za večino, zato bi v takšnih primerih pomagala država. Če so kupovali prtičke namesto mask in goro testov, potem bi se spodobili truditi tudi na tem področju. Lahko bi pristopili k operaterjem in skupaj našli rešitev za takšne primere. Poznamo princip subvencionirane prehrane, otroci imajo celo zastonj Microsoftov pisarniški paket Office 365 za izobraževanje, čemu ne bi uvedli še subvencioniranega dostopa do interneta za šoloobvezne otroke. Ni namreč stvar udobja, temveč nujno potrebna infrastruktura. Kot voda ali elektrika.

Hiter dostop do interneta je mogoč povsod. Vprašanje je le cena!

Zelo podobno je, ko gre za drugi pogoj kolikor toliko učinkovitega šolanja na daljavo. Vsak otrok mora imeti svoj računalnik, deljenje enega med družinskimi člani namreč otežuje proces, kar je za prenekatero družino prevelik finančni zalogaj. Škoda je, da se v Evropi in posledično tudi pri nas, niso prijeli poceni prenosniki z Googlovim operacijskim sistemom ChromeOS, ki so večinsko prisotni v izobraževalnih sistemih Združenih držav in še kje drugje. Izdelovalci po ugodnih cenah nudijo robustne modele za otroke, ki jim niti padec na tla ne pride do živega. Morda ne bi bilo napak, da bi ministrstvo za šolstvo izobraževanje (in žal občasno zapravljanje časa) analiziralo to kategorijo naprav in če se izkažejo kot ustrezne, o čemer ne dvomim, spodbujalo uporabo in uvedbo v šolska okolje poleg računalnikov s sistemom Windows. S tem bi dali uvoznikom signal, da so izdelki zanimivi ta slovenski trg in zelo hitro bi bila ponudba pestrejša. Glede na bornost trenutne, bo že majhno izboljšanje opazno.

Druga pot so poceni prenosni računalniki s sistemom Windows, vendar robustno izdelani in z daljšo življenjsko dobo. Normalno je, da v zmogljivostih ne blestijo in ker večinoma izobraževanja na daljavo poteka preko spleta in spletnih učnih gradiv, manj pomnilnika, shrambe in slabši procesor, toliko ne motijo. Toda ni normalno, da že po enem letu poči ohišje ali se polomi tečaj med telesom in zaslonom prenosnika, zaradi česar v drugače normalno delujoča naprava skoraj ni več uporabna. Nekateri izdelovalci se tega zavedajo, meni je na primer poznan izobraževanju namenjen robustnejši Asusov prenosnik, vendar ne dvomim, da tudi drugi uveljavljeni razmišljajo podobno.

Ne zgolj zaradi šolanja na daljavo, zaradi digitalizacije ne bi smeli pustiti, da trg odloča o vsem, ko gre za dostopnost infrastrukture in za prihodnost slehernika pomembnih naprav.

Toda treba bo ločiti zrna od plev. Neodvisna organizacija bi morala prenosnike, ki jih oglašujejo kot primerne za izobraževanje, ne glede na operacijski sistem, preizkusiti in ugotoviti, ali nudijo, kar obljubljajo. So narejeni dovolj robustno in dosegajo minimalne zahteve za nemoten potek učnega procesa na daljavo. Šele nato bi lahko takšne poceni prenosnike predlagala staršem ali celo pomagali pri nakupu. Toda bojim se, da so to prej želje kot karkoli drugega.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post NAZAJ V ŠOLO: Če bodo spet zapirali, potem naj poskrbijo za pogoje šolanja na daljavo! appeared first on Tehnozvezdje.

Podobno kot že Telemach in Telekom pred njim, T-2 zvišuje hitrosti v obstoječih naročniških paketih, katerih cene ostajajo enake. Pohitritev bodo izvedli v optičnem omrežju, nekateri uporabniki so je že bili deležni, vsi pa naj bi je bili do konca tedna. Potem bo seveda veljala trajno ali, bolj natančno, dokler operater ne sprejme kakšne drugačne odločitve.

»Potrebe naših naročnikov so se v danih razmerah, ki nam jih narekuje zdravstvena kriza, izjemno povečale, saj smo se praktično vsi znašli pred izzivom opravljanja dela ali šolanja od doma. V času prve faze epidemije smo v T-2 uredili vse potrebno za nadgradnjo naših sistemov, tako da se lahko odzovemo na potrebe naročnikov in jim omogočimo hitrejše povezovanje v splet. Še posebej smo bili pozorni na dvig hitrosti od naročnika v internet (upload), ki so odslej v nekaterih paketih tudi petkrat višje,« je v vnaprej pripravljeni izjavi pojasnil Jože Zrimšek, član poslovodstva T-2 za tehniko.

Tule je tabela s paketi in hitrostmi:

Najvišja hitrost v teh paketih je tako 750 megabitov (na sekundo) v smeri proti uporabniku in 150 megabitov v nasprotni smeri. Prvo naj bi se dalo za doplačilo nadgraditi do gigabitne hitrosti (oz. 1000 Mb/s, kar ni enako 1 Gb/s), vendar spletna stran operaterja pravi, da je v tem primeru hitrost proti omrežju 100 Mb/s, kar pa je lahko napaka oz. še star podatek.

Naslednje, kar bi si želel pri operaterjih, pa verjetno lahko uganete, kaj je. Samostojen dostop do interneta z enakimi ali vsaj primerljivimi hitrostmi, kot so v trojčkih in četverčkih, za katerega ne bo treba plačevati skoraj enako, kot stane celoten paket. Drugače povedano, zdajšnjo vstopno tovrstno naročnino – mimogrede, nekateri operaterji take možnosti sploh ne ponujajo – bi morali ali pohitriti za desetkrat (in več) ali pa najvišje tovrstne možnosti poceniti za vsaj polovico.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post Še T-2 zvišuje internetne hitrosti v optičnem omrežju appeared first on Tehnozvezdje.