Že lani je serija Mi 9T ponujala morda celo najboljše razmerje med ceno in zmogljivostmi v celotni pahljači tega kitajskega proizvajalca in letos utegne biti podobno z družino Mi 10T, v kateri bosta poleg osrednjega predstavnika še Mi 10T Pro in Mi 10T Lite. Ključna pri dražjih dveh, ki bosta v osnovnih izvedenkah naprodaj za 500 in 600 evrov (v Sloveniji bo cena v praksi verjetno za nekaj deset evrov višja), sta procesor Snapdragon 865 in z njim podpora za 5G, ter zaslon. Model Pro pa bo poleg nekaj več pomnilnika prinesel še 108-milijonsko tipalo glavnega fotoaparata namesto 64-milijonskega.

Zaslon bo 6,67-palčni LCD polne visoke ločljivosti (2400 x 1080 pri razmerju stranic 20:9) s precej spodobno svetilnostjo do 500 kandel, za krajša obdobja pa celo do 650 kandel. Toda njegova glavna lastnost bo v zmožnosti hitrega in prilagodljivega osveževanja. Maksimalna frekvenca obnavljanj slike bo 144 Hz, toda glede na vsebino jo bo lahko sistem zmanjševal na 120, 90, 60, 50, 48 ali celo samo 30 Hz. S tem bo seveda varčeval z baterijo, ki pa bo ogromna, s kapaciteto 5000 mAh, in zato verjetno sposobna precej več od enodnevne avtonomije. Polnjenje bo tudi dokaj hitro, s 33W.

Za odklepanje telefona bo na voljo čitalnik prstnih odtisov v stranski tipki za vklop. Ogrodje telefona bo aluminijasto, hrbtišče pa stekleno. Poleg glavnega objektiva bo še ultraširoki s 13 milijoni pik in pa makro s petimi megapikami. Za povezljivost bo na voljo tudi Wi-Fi 6. Mi 10 T bo v osnovi na voljo s pomnilniško kombinacijo 6/128 GB, lahko pa tudi z 8/128 GB za približno petdeset evrov več. Kdor bo želel 256 GB prostora za podatke, bo moral poseči po Mi 10T Pro, ki pa bo v osnovi tudi naprodaj s 128 GB (in 8 GB delovnega pomnilnika).

Cenejši Mi 10T Lite, začetna cena naj bi bila 280 evrov, bo imel različici 6/64 in 6/128 GB. Njegov zaslon bo enako velik, vendar bo šlo osveževanje do največ 120 Hz, svetilnost pa do 450 kandel. Poganjal ga bo povsem novi procesor Snapdragon 750G, kar je stopničko in pol nižje od 865 v drugih dveh. Glavni fotoaparat bo enak kot pri Mi 10T, ultraširoki bo imel 8-milijonsko tipalo, makro zgolj dvomilijonskega, zraven pa bo še globinsko tipalo. Tudi sprednji fotoaparat bo nekoliko slabši in ohišje plastično. Baterija bo za odtenek manjša, polnilnik pa enak. Od povezljivosti bo ostal 5G, za domača omrežja pa bo vgrajen Wi-Fi 5.

Marsikaj od opisanega že v nižji cenovni razred uvaja Poco X3 NFC, ki smo ga ravno dobro začeli preizkušati. Tudi pri tem se zaslon lahko osvežuje 120-krat na sekundo in izkušnja je boljša, čeprav ne v vseh okoliščinah in pri vseh vsebinah. Tudi tu je eden od vrhuncev baterija, ki z lahkoto zdrži dva dni uporabe, od približno 40-odstotne do polne napolnjenosti pa s priloženim polnilnikom pride v pol ure. Procesor po prvih vtisih deluje povsem dovolj zmogljiv, fotoaparat pa tudi ne izgleda napačen, vsaj glede glavnega objektiva. Zanimiv je zvok, saj je stereo in pod hrbtiščem telefona je očitno dovolj praznega prostora, da so ga lahko uporabili za resonančno komoro za base. Ni pa zadeva zelo glasna. Če je kje kompromis, je pri ohišju, ki je dokaj veliko in debelo, pa tudi sami materiali niso vrhunski. Je pa priložen prozoren ovitek, ki sicer vse skupaj naredi še večje, a tudi bolj zaščiteno.

Več o Pocu X3 NFC seveda kasneje, ko ga dodobra stestiramo. V Sloveniji bo verjetno na voljo zgolj v prosti prodaji, medtem ko se modelov Mi 10T lahko nadejamo tudi pri operaterjih.

The post Xiaomi z družino telefonov Mi 10T in modelom Poco X3 NFC znova resno izziva tekmece appeared first on Tehnozvezdje.

Koronavirusna situacija je nekoliko zmanjšala zmožnost in tudi pripravljenost mnogih potencialnih kupcev za kupovanje dragih telefonov. Samsung pa je verjetno ob zamujanju iPhonov 12 tudi začutil priložnost, da pridobi koga, ki bi se sicer odločil za enega od jabolčnih novincev. Morda tudi koga od tistih tehnoloških navdušencev, ki utegnejo biti razočarani, če Apple v letošnje telefone res ne bo oz. ni vgradil zaslonov s hitrejšim osveževanjem od 60 Hz. Korejsko podjetje namreč v zgornjem razredu že od S20 naprej stavi na 120 Hz. Adut novega modela pa bo še pestra barvna paleta.

Galaxy S20 FE bo sicer na voljo v več izvedbah, ključna razlika bo v omrežni podpori (4G ali 5G), potem pa še v količini vgrajenega prostora za podatke (128 ali 256 GB), ki pa se ga bo dalo v vsakem primeru razširiti s kartico microSD. Različico 5G bo menda poganjal Qualcommov procesor Snapdragon 865, vendar Samsung informacije o procesorjih skriva. V različick brez podpore za peto generacijo bo zanesljivo Samsungov Exynos 990, ki ga že poznamo iz ostalih dvajsetic. Cenovna razlika med eno drugo izvedbo bo sto evrov in mogoče jo bo smiselno plačati že samo zaradi zmogljivejšega in varčnejšega procesorja, če bo res izvedba 5G temeljila na njem. »Običajni« FE bo sicer stal 650 evrov, 5G pa 750 evrov (za 128 GB, kar je tudi dovolj za veliko večino kupcev). Trenutno je Galaxyja S20 mogoče kupiti za 750 evrov, S20+ pa za 850 evrov (seveda brez 5G).

Velikostno je novinec nekje med že znanima Galaxyjema S20, tako po diagonali zaslona kot po milimetrih. Zaslon meri 6,5 palcev pri razmerju stranic 20:9 in je raven, medtem ko je pri S20 (6,2 palca) in S20+ (6,7 palev) rahlo ukrivljen. Ima raztegnjeno polno visoko ločljivosti in, kot rečeno, osveževanje s 120 Hz. Pri drugih dveh se uporabnik lahko odloči tudi za 1440p pri 60 Hz. Raven zaslon in plastično hrbtišče, kot pri Galaxyju Note20, naredi model S20 FE nekoliko manj prestižen. Toda ogrodje je še vedno aluminijasto in barve – rdeča, oranžna, lila, zelena, modra in bela – poskrbijo za nekaj več razgibanosti.

Pri kamerah je nekaj ostalo enakega, nekaj pa se je spremenilo. Glavni objektiv in ultraširokokotni objektiv sta nespremenjena, oba z 12-milijonskim tipalom. Zato pa so pri teleobjektivu ubrali bolj klasičen pristop in je tokrat namesto 64-milijonskega tipala popolnoma optična trikratna povečava, ločljivost pa je osem milijonov pik. Tudi spredaj je v luknji v zaslonu drugačno, 32-milijonsko tipalo, ki združuje po štiri pike za 8-milijonske fotografije.

Baterija ima kapaciteto 4500 mAh, tako kot pri S20+, a se žično polni nekoliko počasneje, z zgolj 15W, namesto s 25W. Brezžično polnjenje je prisotno in je enako hitro kot žično in kot pri drugih modelih S20. Prav tako je mogoče povratno brezžično polniti druge naprave, denimo slušalke Galaxy Buds+ ali Live.

Samsung je Galaxyja S20 FE prek trgovcev in operaterjev že začel (pred)prodajati in v tem času bodo tisti, ki ga bodo naročili, dobili še nekaj daril – zapestnico Galaxy Fit2, prozoren ovitek in štiri mesece naročnine na storitev Youtube Premium. Sicer pa bo telefon na voljo oktobra. Zagotovo prej kot družina iPhone 12.

Fotografije: Samsung

The post Samsungov Galaxy S20 FE proti pandemiji in iPhonu 12 appeared first on Tehnozvezdje.

Občutek pri uporabi je odličen. X50 Pro 5G je po velikosti ravno nekje med obema cenejšima »bratoma«, kar pomeni, da je za moj okus blizu idealne velikosti. Kovinsko ohišje s stekleno zadnjo stranico pa daje vtis kakovosti in drage naprave, in še mat obdelava stekla je za moj okus bolj zanimiva kot svetleča tako na pogled kot na otip. Žal pa zaradi material ni nič manj drseč in za manj previdne bo ovitek kar nujen. Na srečo proizvajalec prozornega že prilaga v škatlo. Telefon ni lahek, a je vseeno zelo prijeten, fizične lastnosti pa nikakor niso konec zgodbe, saj jih dopolnijo še druge vrline, primarno pa zaslon.

Govora je 6,44-palčnem ekranu OLED z 90-herčnim osveževanjem in podporo za prikaz HDR10+. Zaslon je res lep, barvit in svetel, opazno boljši kot denimo tisti v Oneplusu Nord, ker pač ni bilo treba tako varčevati pri sestavljanju telefona, saj je cenovno že v osnovi sodi v višji razred (testirana izvedba z 12 GB delovnega in 256 GB shranjevalnega pomnilnika pa še tolik obolj). Zaradi hitrejšega osveževanja je prikaz vsebine še bolj gladek, za kar sicer že tako ali tako poskrbi procesor Snapdragon 865. So se pa v Realmeju odločili za (raztegnjeno) polno visoko ločljivost, vendar je ta glede na velikost zaslona povsem ustrezna. QHD+ bi najbrž prišla v poštev samo pri nižjem osveževanju ali konkretno višji ceni. Na voljo je še uporaben in v kar lepi meri prilagodljiv prikaz informacij na izključenem zaslonu. Tako glede zaslona telefon res nudi vse, kar bi si človek želel za tako ceno. In ker še zvočnika pri večpredstavnosti delujeta oba (kot stereo), je to za video res prima naprava.

Izbira procesorja je po eni strani dobra, pa drugi pa malo nesrečna. Čez zmogljivosti se res ne da pritoževati. Vse od vsakdanjih opravil do najzahtevnejših iger deluje brez težav in tudi brez resnega segrevanja. Poleg tega niti poraba baterijske zaloge ni pretirana in se uporabnik zlahka prebije skozi dan, poln dogajanja, z enim polnjenjem. Toda procesor zaradi Qualcommove prodajne politike zraven zahteva modem za omrežja 5G, kar ga konkretno podraži, vsaj slovenskim kupcem pa ne prinese ničesar. Tudi kasneje, ko bo Telemach, ki za zdaj prodaja telefone Realme, enkrat imel omrežje pete generacije, ni nujno, da se bo X50 Pro 5G povezoval vanj. Čemu služi 12 GB pomnilnika težko rečem, verjetno ne bi bilo zaznavne razlike z za tretjino manjšo količino.

Baterija nima ogromne kapacitete (4200 mAh), a kot rečeno vseeno ponuja kar solidno avtonomijo. Ni pa nikakršne potrebe po zavlačevanju s polnjenjem, kajti priloženi polnilnik svoje delo opravlja noro hitro. Polni namreč s 65W in tako telefon od malo manj kot polovične do polne napolnjenosti pride v desetih minutah. Če bi bil blizu ničle, bi vse skupaj trajalo dvajset minut. Resda zdaj napovedujejo že 125-vatno polnjenje, ki bo menda kmalu realnost, a je že to, kar ponuja trenutno najdražji Realme, na meji znanstvene fantastike. Še nedolgo tega smo bili navajeni, da se telefon polni dve uri.

Vse doslej opisano nakazuje na skoraj idealen telefon, za katerega ni treba plačati »premijske« cene. Prijetno in lepo obdelano ohišje, lep zaslon s stalnim prikazom informacij, dober zvok, povsem drugačna izkušnja z baterijo. Ampak. Skoraj vedno pride ampak in tu ima en večji ter nekaj manjših vidikov. Glavni je, najbrž ste uganili – fotoaparat. Med manjše pa lahko uvrstim manjkajoča brezžično polnjenje in zatesnjenost pred vodo in prahom, pa tudi dejstvo, da v testirani konfiguraciji, kakršno tudi prodaja Telemach, telefon ni več tako zelo ugoden, saj cena z vezavo ob naročnini na paket Največ znese slabih 634 evrov (26,41 evrov na mesec), brez vezave pa skoraj 800 evrov.

Toda, posvetimo se še malo foto-video sklopu. Že samo pogled na papirnate lastnosti lahko privzdigne kakšno obrv, ker so te videti praktično enake kot pri več kot pol cenejšem modelu 6 Pro. Glavni objektiv s 64-milijonskim tipalom, potem teleobjektiv z dvakratno optično povečavo in tipalom z 12 megapikami in še ultraširoki z 8-milijonskim tipalom. Zraven je tu še dvomilijonsko »globinsko« tipalo namesto makro objektiva z enako (neuporabno) ločljivostjo. V teoriji kar uporabna kombinacija, čeravno bi bilo lahko »zuma« več in tipala z osmimi milijoni pik nekako ne sodijo več v telefone višjega razreda. Toda sum, da zadeva ni kaj dosti drugačna kot pri cenejšem sorodniku, se na žalost v praksi izkaže za upravičenega. Fotografije so res večinoma zelo podobne ali celo identične tistim, ki jih zmore zajeti 6 Pro. Nekaj razlik se kdaj pa kdaj opazi, verjetno predvsem zaradi različne obdelave signala, ki jo izvajata različna procesorja v teh dveh telefonih, nekaterih posnetkov pa niti z zelo podrobnih ogledom ni mogoče razločiti. Spredaj sta dva objektiva, pri čemer ima glavni 32-milijonsko tipalo (pri 6 Pro 16-milijonsko), drugi s širšim kotom pa 8-milijonsko (kot pri cenejšem modelu).

Ne morem reči, da so fotografije, ki nastanejo srede belega dne, slabe. Še posebej tiste, posnete z glavnim objektivom. Niso pa dovolj dobre za ta cenovni razred. Če je 6 Pro kot fotoaparat precej dober za svoj cenovni razred, je bolj ali manj enaka kakovost za dvakratno ceno težko sprejemljiva. Pa tudi v objektivnem pogledu, če fotografije primerjamo s tem, kar zmorejo podobno dragi konkurenti, ali si jih ogledamo kritično, zaključki niso najbolj ugodni. Problemov je več. Dinamični razpon ni nič posebnega in načinu HDR pogosto ne uspe preprečiti kar očitnih presvetlitev ali pa je celotna fotografija pretemna. Raven podrobnosti je prav tako povprečna, prikaz barv pa problematičen na več nivojih. Barve niso niti živahne niti zelo pravilne, poleg vsega pa je še zelena običajno premočna. Na voljo je še digitalni zum, a bi se mu sam raje izogibal, kajti s pastelnimi ali precej šumečimi fotografijami si je težko kaj pomagati. V mraku ali temi zadeva prav tako ni katastrofalna in nočni način je čisto soliden, vseeno pa smo že pri marsikaterem telefonu za podobno ali celo nižjo ceno videli bistveno boljše rezultate.

Mogoče še najbolj prepričljiv od te šesterice (oz. peterice) je glavni selfijevski objektiv. Ta zna izdelati povsem spodobne posnetke za to vrsto »kamere«. Tisti drugi pa je znova precej povprečen. Kakršen je tudi video iz glavne kamere (zadaj). Kljub temu, da je v razločljivosti 4K, so podrobnosti dokaj slabe, barve pa sprane. Video z ultraširokega objektiva pa je sploh slab.

Pri cenejši dvojici nisem bil najbolj navdušen na programsko opremo in tudi tu je podobno. S samim uporabniškim vmesnikom ni nič narobe, je povsem všečen in uporaben, tudi informacije na izključenem zaslonu so denimo izvedene lepo in se jih da nekoliko prilagajati. Motijo pa določene manjkajoče možnosti. Za delovanje čitalnika prstnih odtisov, ki je v zaslonu in je sicer odličen, je treba najprej zbuditi ekran. V fotoaparat se ne da z dvoklikom na tipko. In še nekaj je takih malenkosti, ki so drugod povsem samoumevne, tu pa po nepotrebnem slabšajo uporabniško izkušnjo.

Malo mi je žal za Realme X50 Pro. Med vsakdanjo uporabo je res všečen. Odličen za večpredstavnost in super hitro polnjenje je druga dimenzija. Toda, fotoaparat ne samo, da je malo slabši od večine drugih telefonov v tem cenovnem razredu, je kar precejšnje razočaranje. Že osnovni različici (8/128 GB) za približno 650 evrov, ki v Sloveniji ni naprodaj, je težko oprostiti fotografsko kakovost na nivoju telefona za 400 evrov. Pri še 150 evrov dražji izvedbi (12/256 GB), kakršno ponujajo pri nas, pa bi res moral ekstremno ceniti druge prednosti (procesor in morebitne igričarske vrline, zaslon, polnjenje, občutek v roki) in biti povsem ravnodušen glede fotografije, da bi me X50 Pro 5G pritegnil.

HVALIMO:

• Odličen občutek pri uporabi
• Lep zaslon in stalen prikaz informacij
• Vrhunske zmogljivosti
• Noro hitro polnjenje baterije

GRAJAMO:

• Fotoaparat iz srednjega cenovnega razreda
• Manjkajoče lastnosti, ki so drugod samoumevne

The post Realme X50 Pro: (Pre)visoke ambicije appeared first on Tehnozvezdje.

Glavna novost pri tehnologiji Quick Charge 5 je možnost polnjenja s 100W ali celo več, medtem ko je različica 4 šla do 45W. Seveda je novi standard združljiv za nazaj in tudi z USB-C Power Delivery, tako da bodo novi polnilniki primerni za kar širok krog naprav, ki jih bodo lahko polnili pri optimalni napetosti in toku, ne samo za nove telefone, ki bodo dejansko podpirali QC 5. Prav to je pogosto težava z mobilniki, ki so zasnovani denimo za Vooc ali Super Dart (Oppo, Realme) ali za Huaweijev SuperCharge. Če jih uporabnik priključi na drug polnilnik, tudi če podpira USB-PD, QC 4 ali kakšno drugi hitro tehnologijo, se bo polnil bistveno počasneje in manj optimizirano, kot bi se lahko.

Novi standard deluje pri 20V napetosti, pri čemer ima vgrajenih 12 ločenih zaščit glede napetosti, toka in temperature. Nasploh naj bi nova rešitev pomenila za deset stopinj Celzija hladnejše polnjenje, pri čemer pa je do štirikrat hitrejše. V Qualcommu obljubljajo, da se bo baterija z danes tipično s kapaciteto (med 4000 in 4500 mAh) od 0 do 50 odstotkov napolnila v vsega petih minutah, popolnoma v 15 minutah. Kot sva z Marjano že večkrat poudarila, je sicer bolj »zdravo« začeti polnjenje kmalu, kot odstotek pade pod polovičnega, in ga ustaviti med 80- in 90-odstotno napolnjenostjo.

Velika sprememba, ki sploh omogoča tako hitrost, je razdelitev baterij v telefonu na dva dela. Podobno kot imajo prenosniki (ali nenazadnje avti) baterije oz. akumulatorje z več celicami, ki pa se navzven predstavljajo kot enotne, bosta tudi v mobilnih s podporo za Quick Charge 5 dve ločeni bateriji, da bo sistem lahko polnil obe hkrati in tako dosegel želeno hitrost. Delovali pa bosta kot ena sama.

Novi standard bodo za začetek podpirali telefoni s procesorjem Snapdragon 865 ali Snapdragon 865+ ter ustreznim dodatnim vezjem ter tipali. Kasneje pa bo Qualcomm zadevo seveda vključil v prihodnje procesorje višjega razreda, upamo pa, da jo bo sčasoma ponudil vsaj še v srednjem cenovnem razredu.

The post Qualcommov Quick Charge 5 bo telefon napolnil v četrt ure appeared first on Tehnozvezdje.

Najprej si osvežimo spomin.

Začel je Oneplus z modeloma 8 in 8 Pro.

Nadaljeval pa Apple z novim iPhonom SE.

Malo sem že v tistem članku in potem na Twitterju nakazal, zakaj je Applova poteza odlična.

Moj celoten komentar pa je tokrat v video obliki.

Naslovna fotografija: Apple

The post Apple v polno, androidni tabor skupaj s Qualcommom in operaterji stavil narobe appeared first on Tehnozvezdje.