Nekaterim evropskim jezikom grozi, da bodo zaradi pomanjkanja virov za učenje jezikovnih modelov ostali ob strani pri razvoju generativne umetne inteligence. Projekt združuje gospodarske in akademske akterje, da bi evropskim, zlasti malim in srednje velikim podjetjem zagotovil dostop do orodij in virov, s katerimi bodo lahko postala konkurenčna na področju jezikovnih tehnologij, zlasti velikih jezikovnih modelov. Telekom Slovenije s sodelovanjem v projektu izkazuje svojo naprednost in družbeno odgovornost, saj skrbi za aktivno vključevanje slovenskega jezika v rešitve prihodnosti, ki temeljijo na generativni umetni inteligenci.

 Cilj projekta je, da bodo LLM in vsa orodja, potrebna za njihovo uporabo, na voljo v vseh jezikih EU na odprt način. To bo doseženo z izkoriščanjem obstoječih evropskih programov in kompetenc. Orodja bodo dostopna evropskim podjetjem in bodo zajemala vse korake od treniranja LLM do zagotavljanja njihove skladnosti z evropsko zakonodajo, kot sta Akt o umetni inteligenci (AI Act)  in Splošna uredba o varstvu podatkov (GDPR).

 Vesna Prodnik, članica uprave Telekoma Slovenije, je pri tem izpostavila: »V Telekomu Slovenije vračamo družbi, iz katere izhajamo, spoštujemo lokalno okolje in cenimo slovenski jezik. S sodelovanjem v projektu aktivno delujemo na tem, da je slovenski jezik enakovredno zastopan skupaj z ostalimi svetovnimi jeziki pri razvoju tehnoloških rešitev, ki temeljijo na generativni umetni inteligenci. Te rešitve bodo močno poenostavile različna opravila in procese ter bodo v prihodnje postale vse bolj nepogrešljiv del našega vsakdana – doma, v prostem času in pri delu. Zato je izjemno pomembno, da bo slovenski jezik v digitalnem okolju ustrezno zastopan, slovenski jezik pa bo pri uvedbi tehnoloških inovacij namesto ovire predstavljal kulturno raznolikost in kakovostno uporabniško izkušnjo za domače uporabnike.«

Konzorcij, ustanovljen okoli koordinatorja projekta Alliance for Language Technologies (ALT-EDIC), vključuje organizacije, ki delujejo v več kot 19 državah, kar zagotavlja dobro geografsko in jezikovno pokritost. V okviru projekta se bodo razvili različni primeri uporabe, da se dokaže sposobnost evropskih akterjev za sodelovanje pri ustvarjanju prilagojenih orodij za različne gospodarske sektorje, projekt pa se še posebej osredotoča na pet področij: energetika, telekomunikacije, turizem, javne storitve in znanost. Pokritost vseh jezikov EU bo zagotovljena z ustvarjanjem in pridobivanjem potrebnih podatkovnih nizov v okviru projekta.

Telekom Slovenije bo skupaj z drugimi evropskimi telekomi, kot so Orange, KPN in Tiscali, pripravil potrebne scenarije in podatke za učenje modela s področja telekomunikacij. Poleg Telekoma Slovenije na projektu sodelujejo tudi slovenski partnerji Institut Jožef Stefan (IJS), Univerza v Ljubljani, Arctur, Xlab in Event registry.

Projekt je financiran iz programa za digitalno Evropo in bo trajal tri leta. Zagonski (t. i. kick-off) sestanek projekta je potekal konec meseca marca 2025 v Parizu.

The post Telekom Slovenije sodeluje pri izgradnji evropskega velikega jezikovnega modela (LLM) appeared first on Tehnozvezdje.

»Kadar gre za resnično pomembne stvari, kadar govorimo o slovenščini, o zaščiti njene javne rabe, smo enotni,« je še pred glasovanjem poudarila ministrica za kulturo Asta Vrečko. »Pomembno je, da po dvajsetih letih spreminjamo ta zakon, saj doslej ni naslavljal problemov in izzivov, ki jih prinaša digitalna družba. Vsaka prebivalka in prebivalec Republike Slovenije, vsak, katerega materni jezik je slovenščina, si zasluži in ima pravico, da uporablja storitve in naprave v svojem maternem jeziku,« je še izpostavila.

Prenovljeni zakon prinaša troje. Zapoveduje slovenščino za internetne storitve in za elektronske naprave, ki omogočajo dostop do teh storitev, ter jasno določa, kateri inšpektorat je pristojen za preverjanje spoštovanja zakona na katerem od področij, in tudi globe.

Z novim 11. členom, ki govori o slovenščini v digitalnem okolju, bo tako zapovedano, da morajo ponudniki »storitev informacijske družbe« in »posredniških storitev« svoje storitve in vsebine ponujati v slovenskem jeziku. Prevedeno iz zakonskih definicij to pomeni spletne storitve, storitve na daljavo, storitve gostovanja in predpomnjenja, spletne platforme in podobno. Še bolj poenostavljeno, kar je »na internetu« in je namenjeno slovenski javnosti, mora biti v slovenščini.

Novi 15.a člen je nato tisti, ki bo najbolj zanimiv in zaradi katerega so se v resnici na ministrstvu za kulturo tudi lotili spreminjanja zakona. Določa namreč, da morajo imeti operacijski sistemi in grafični ter govorni uporabniški vmesniki v napravah za dostop do storitev iz 11. člena in medijev, ki so naprodaj v Sloveniji, možnost izbire slovenščine in slovenske pisave, z enako funkcionalnostjo kot v drugih jezikih, ki so na voljo. Zaradi tega člena bodo morale tudi Applove naprave končno »znati« slovensko.

Člen sicer naprej določa, da konkretni seznam naprav ministrstvo skupaj s še nekaterimi institucijami (ministrstvi za gospodarstvo ter za informacijsko družbo, Slovensko akademijo znanosti in umetnosti, trgovinsko zbornico, gospodarsko zbornico ter potrošniškimi organizacijami) šele oblikuje ter ga predloži vladi v potrditev. Pričakovati je, da bodo na tem seznamu osebni računalniki, tablice, telefoni, televizorji, avtomobili in televizijski predvajalniki (set-top boksi). Ne glede na to, kdaj bo vlada potrdila seznam, bodo imeli proizvajalci za slovenjenje operacijskih sistemov in grafičnih uporabniških vmesnikov časa leto in pol (18 mesecev) po začetku veljave zakona (kar se bo zgodilo 14 dni po objavi v Uradnem listu), za govorne uporabniške vmesnike pa dve leti in pol (30 mesecev). Prvi del torej še v mandatu te vlade, ki je zakon pripravila, drugega pa že pod naslednjo. Oblikovanje, sprejemanje in uveljavljanje zakonov vedno traja.

Za naprave, ki ne bodo nudile slovenščine, bodo lahko inšpekcijske službe odredile začasno prepoved prodaje, dokler proizvajalec (ali uvoznik) ne bo odpravil »neskladnosti z zakonom.«

Marsikdo bo verjetno razočaran, ker nova določila ne bodo veljala za ponudnike storitev pretočnega videa. Amazon Prime Video, Disney+ in Netflix, če omenim najbolj očitne tovrstne pretočnike, bodo še vedno lahko brez slovenskih podnapisov (in sinhronizacije ter izbirnikov v slovenščini), ki jih sicer ponujajo nekateri njihovi konkurenti (Apple TV+, HBO Max, Skyshowtime, Pickbox Now, Voyo). Vendar po pojasnilih ministrstva tega niso mogli vključiti v spremembe zakona, ker po evropski direktivi o avdiovizualnih medijskih storitvah za tovrstne storitve velja načelo države izvora. Konkretno za Netflix, ki ima evropski sedež v Amsterdamu, tako velja nizozemska zakonodaja. Ekipa ministrstva za kulturo se zavzema za lobiranje pri drugih manjših državah o spremembi direktive. Ali se lahko v zvezi s tem začne kaj premikati, se bo videlo šele po konstituiranju novega evropskega parlamenta in komisije letos jeseni. In če bi slučajno pobuda za spremembo direktive dobila zagon, bi se lahko česa konkretnega in za ponudnike zavezujočega nadejali nekje konec desetletja.

The post Tudi zadnji preostali ignorantski proizvajalci bodo morali uvesti slovenščino appeared first on Tehnozvezdje.

Kot je znano, je cilj s popravki že skoraj dvajset let starega in vmes le enkrat malenkostno spremenjenega zakona doseči večje spoštovanje slovenskega jezika pri tujih tehnoloških korporacijah. Doslej so si namreč različni inšpektorati različno razlagali zakon in si podajali pristojnosti, večinoma pa je na koncu izpadlo tako, da zakonske obveze za proizvajalce elektronskih naprav ne veljajo. Ni skrivnost, da je vzgib za spremembo zakona v prvi vrsti Apple in njegovi operacijski sistemi (iOS, iPadOS, MacOS, …), ki še vedno niso na voljo v slovenščini. Zakon ne bo obvezoval Netflixa in druge pretočnikov, saj tem po direktivi o avdiovizualnih medijskih storitvah ni mogoče naložiti obveznega podnaslavljanja vsebin v določenem jeziku.

Končni predlog v četrtem členu zakona, ki govori o jezikovni politiki in prizadevanjih države na tem področju, dodaja »tudi v digitalnem okolju.« V spremenjenem 11. členu zapoveduje slovenščino na določenih spletnih straneh. To so tiste, pri katerih imajo ponudniki sedež v Sloveniji in ki svoje storitve in vsebine ponujajo slovenskim uporabnikom.

Novi 15.a člen je tisti, ki ureja slovenjenje operacijskih sistemov in uporabniških vmesnikov. Njegov prvi odstavek se glasi: »Operacijski sistemi in grafični ter govorni uporabniški vmesniki v elektronskih napravah, ki so namenjene dostopu do storitev informacijske družbe ali medijskih storitev ter so v prodaji na območju Republike Slovenije ali se ponujajo potrošnikom na območju Republike Slovenije, morajo imeti omogočeno izbiro slovenščine in uporabo slovenskega črkopisa, in sicer na način, da je funkcionalnost naprave enakovredna funkcionalnosti naprave v drugih jezikih, katerih izbiro naprava omogoča.«

Za razliko od prejšnjega predloga s tržnimi deleži so na ministrstvu zdaj našli rešitev s seznamom kategorij oziroma modelov elektronskih naprav, za katere velja obveznost iz citiranega odstavka. Torej na podoben način kot pri prenosih pomembnih športnih dogodkov, ki morajo biti na programih z vsaj tričetrtinskim pokrivanjem prebivalstva, kjer je vlada prav tako sprejela seznam teh dogodkov. S tem bo verjetno tudi odpadla bojazen, da bi se med napravami, za katere bo veljala obveznost slovenščine, našle take, pri katerih to res ne bi bilo potrebno in smiselno (pri prejšnjem predlogu so nekateri omenjali slušalke in druge poceni pripomočke z glasovnim potrjevanjem izbir ter brez zaslona). Ministrstvo, pristojno za kulturo, bo moralo na vsaka tri leta v sodelovanju z v zakonu navedenimi institucijami (ministrstvo, pristojno za gospodarstvo; ministrstvo, pristojno za informacijsko družbo; Slovenska akademija znanosti in umetnosti; Trgovinska zbornica Slovenije; Gospodarska zbornica Slovenije in organizacije, ki so vpisane v register potrošniških organizacij pri ministrstvu, pristojnem za gospodarstvo) sestaviti seznam naprav in ga objaviti v uradnem listu. Skoraj zagotovo bodo na seznamu pametni telefoni, tablice, osebni računalniki, avtomobilski infozabavni sistemi in še kaj.

Obveznosti iz 15.a člena bodo, če poslanke in poslanci zakona v tem delu ne bodo spreminjali, začele veljati v 18 mesecih po uveljavitvi zakona za operacijske in grafične uporabniške vmesnike ter v 30 mesecih za govorne uporabniške vmesnike in ne bodo veljale za modele naprav, ki so prišli v prodajo v Sloveniji pred začetkom veljave novega zakona. Seveda pa upravičeno pričakujemo, da bodo slovenščine deležni tudi starejše naprave z istim operacijskim sistemom, npr. iOS, ko bo ta dobil dodatno jezikovno možnost.

Novela zakona spreminja tudi 29. člen in v njem bolj natančno določi, kateri inšpektorat je pristojen za kateri del nadzorovanja izvajanja zakona. V 31. členu uvaja možnost prepovedi uvažanja in prodajanja elektronskih naprav, ki »ne ustrezajo zahtevam 15.a člena, dokler distributer ali prodajalec ne zagotovi njihove skladnosti z omenjenim členom.«

The post Obeta se seznam kategorij naprav, ki bodo morale ponujati uporabniški vmesnik v slovenščini appeared first on Tehnozvezdje.

O tovrstnih težavah, za nekatere bolj, za druge manj perečih, smo že večkrat pisali. Po našem mnenju je sramotno, da denimo Apple v svoje operacijske sisteme in storitve vključuje vse sosednje in mnoge druge jezike, slovenščine pa ne (a jo denimo, pohvalno, priznava s podnapisi v pretočniku Apple TV+). Prav tako je do gledalcev neprijazno pogosto izpostavljeno ignoriranje slovenščine pri Disneyju in Netflixu, dolgo je trajalo, da so avtomobilske proizvajalce napol prisilili v slovenjenje infozabavnih sistemov. Obstoječi zakon o javni rabi slovenščine pri tem večinoma ni bil v pomoč, čeprav so nekateri trdili, da naj bi bil dovolj potenten tudi za to. Toda praksa je govorila drugače, a o tem več kasneje. Poglejmo najprej, kaj prinaša novela.

Kot prvo v 11. členu (slovenščina na spletu) določa, da »ponudniki storitev informacijske družbe in posredniških spletnih storitev, ki imajo sedež v Sloveniji, svoje vsebine in storitve ponujajo uporabnikom na območju Slovenije v slovenščini.« Izjema velja le za tiste, ki več kot 90 odstotkov prihodkov ustvarijo v tujini, ali če ima spletna stran oz. aplikacija več kot 90-odstotni delež obiskovalcev iz tujih držav. V tretjem odstavku tega člena še piše, da Republika Slovenija »spodbuja ponudnike posredniških spletnih storitev, ki imajo sedež v tujini in svoje storitve ponujajo uporabnikom v Sloveniji, k ponujanju in uporabi storitev ter h komunikaciji z uporabniki in uradnimi organi Republike Slovenije v slovenščini.« Tu verjetno pride v enačbo Netflix in še kdo, saj ga prvi odstavek ne zajame. Če se kdo boji, da bi novi zakon odgnal tovrstne ponudnike iz Slovenije, je ta strah glede na more razumevanje besedila novele votel.

Druga velika novost je 15.a člen o operacijskih sistemih in uporabniških vmesnikih. Takole pravi: »Operacijski sistemi in grafični ter govorni uporabniški vmesniki v elektronskih napravah, ki so v prodaji na območju Republike Slovenije ali se ponujajo potrošnikom na območju Republike Slovenije, morajo imeti omogočeno izbiro slovenščine in uporabo slovenskega črkopisa, in sicer na način, da je funkcionalnost naprave enakovredna funkcionalnosti naprave v drugih jezikih, katerih izbiro naprava omogoča.« Tudi tu je določena izjema, in sicer, »če ponudnik ali prodajalec elektronske naprave izkaže, da elektronska naprava ni namenjena dostopu do storitev informacijske družbe ali da elektronska naprava ni narejena za množični trg ali namenjena za splošno rabo, ali če ponudnik ali prodajalec elektronske naprave izkaže, da ima manj kot 10-odstotni tržni delež na slovenskem trgu.«

Kdor se določila iz 15.a člena ne bo držal, mu bo »pristojna inšpekcija« lahko zaustavila distribucijo in prodajo izdelkov, dokler ne bodo »skladni« z zakonodajo.

Eden od razlogov za te spremembe je po pojasnilih ministričinega svetovalca za Medije Lenarta J. Kučića v tem, da se v skoraj dvajsetih letih obstoja zakona ni dalo najti njegove enotne razlage. Vsak od domnevno pristojnih inšpektoratov ga je bral po svoje in bežal od odgovornosti za kaznovanje kršiteljev, predvsem pa so nekateri 20. člen razumeli, kot da velja tudi za digitalno okolje, medtem ko noben pravnik tega ni eksplicitno potrdil. Večina »avtentičnih« razlag je šla v smeri, da so zakoni napisani hierarhično in da je omenjeni člen v sklopu, ki ureja obvestilne table in podobno, torej ga ni mogoče uporabljati za storitve informacijske družbe. Zato so zdaj te dodali namenske člene, je za Delo povedal Kučić. Nekateri jezikoslovci se s tem ne strinjajo in še naprej trdijo, da je področje dobro urejal že »stari« zakon, toda praksa je pokazala, da v resnici ni bilo tako, saj ni rešil nobenega od problemov na tem področju.

To zame ni »pretirana regulacija«

Zdaj lahko v razpravah na družabnih omrežjih vidimo tudi mnenja dokaj vidnih predstavnikov gospodarstva (kajpak iz tehnološkega sektorja), češ da gre za odvečno in morda celo pretirano regulacijo. Nekateri celo omenjajo možnost, da določene naprave ali storitve v Sloveniji ne bi bile več na voljo oz. da bi kateri od proizvajalcev (vemo, na katerega ciljajo) zapustil slovenski trg. Sam zakona ne berem tako, ker ne gre dlje od operacijskih sistemov in uporabniških vmesnikov ter elektronskih storitev slovenskih podjetij (ki poslujejo primarno v Sloveniji). Nikakor ne zapoveduje denimo tujih spletnih medijev ali govornih pomočnikov v slovenščini in po analogiji tudi ne bo dal nikakršne nove oz. dodatne obveze Netflixu ali Disneyju, niti za slovenščino kot jezik v izbirnikih, še manj za podnapise ali sinhronizacijo. K temu bi ju lahko prisilila kvečjemu Evropska unija s spremembo direktive o Avdio vizualnih medijskih storitvah (AVMS) ali kakšnih drugim vzvodom. Medtem Apple menda že pripravlja slovenski prevod.

Zakon, kolikor razumem, in kot zatrjuje tudi Kučić, tudi ne zapoveduje ničesar za vsako »kitajsko elektronsko igračo,« kupljeno v kateri od kitajskih spletnih trgovin. Slušalkam z govornim vmesnikom ali robotskemu sesalniku, ki uporabnika obvešča v angleščini ali celo kitajščini, ne bo treba znati slovensko. Prvič nista napravi za dostop do storitev informacijske družbe, povsem mogoče pa tudi nimata desetodstotnega tržnega deleža. Obratno dokazno breme, ki je na proizvajalcu ali uvozniku najbrž ni najboljša rešitev, vendar verjetno taka zato, da prihrani delo državi in da zmanjša število potencialnih poskusov v slogu »Poskusimo, da vidimo, če bo šlo.« Poleg tega bo zakon veljal za naprave, kupljene v slovenskih trgovinah, ne pri tujih spletnih trgovcih.

Upoštevajoč število člankov, posvečenih zgolj tej tematiki, in njene omembe na drugih mestih, podpiram, da država vsaj toliko, kolikor lahko, poseže na to področje, in končno tudi kaj zapove ter jasno določi, kdo naj (ne)spoštovanje teh predpisov preverja in kaznuje. Poleg tega se spodobi, če je zakon napisan natančno in brez kakšnih dvoumnosti, da ga vsi lahko pravilno razumejo (čeprav ga glede na prej omenjene odzive očitno še vedno ne, ali pa ga sploh niso pozorno prebrali) in da je jasno, kakšen je bil namen zakonodajalca, kar pri še vedno veljavnem nikakor ni bilo. Četudi je morda trajalo nekoliko dolgo in bi se res lahko ministrstvo ukvarjalo še s čim drugim (in tudi najbrž se, samo rezultati še niso vidni), je prenovljeni zakon o javni rabi slovenščine vseeno pozitivna poteza.  

The post Če korporacije nočejo same od sebe, me nič ne moti, da jim zaukaže država appeared first on Tehnozvezdje.

»Korak bližje slovenščini na napravah Apple,« je še zapisala ministrica in dodala, podpora slovenskemu jeziku »ni več zgolj želja, temveč zahteva.« (Oboje je malenkost popravljeno, pri čemer nisem navdušen nad pomanjkljivim znanjem slovnice pri ministrici, ki se zavzema, naj korporacije podpirajo slovenski jezik.) Kaj konkretno pomeni »korak bližje,« ni pojasnila. Po naših informacijah pa je Apple od vseh korporacij, s katerimi se pogovarja oz. nanje pritiska Slovenija, med njimi sta zagotovo še Netflix in Disney s svojima pretočnikoma, najbolj pripravljen na iskanje rešitve. Nihče še ni ničesar uradno potrdil, toda obeti za slovenščino v sistemih iOS, iPadOS, MacOS in ostalih naj bi bili boljši kot pred začetkom te »kampanje.«

Slednja med drugim vključuje prenovo zakonodaje. Kot je nedavno v oddaji na Prvem programu Radia Slovenija povedal svetovalec ministrice za kulturo za medijsko področje Lenart J. Kučić, na ministrstvu za kulturo (MK) pripravljajo novelo zakona o javni rabi slovenščine (ZJRS). Ta je zadnjo spremembo doživel l. 2004 in naj bi po novem vključeval tudi slovenščino na elektronskih napravah in predvsem v digitalnih storitvah. Kakšne točno bodo določbe, na MK še niso predstavili, zagotovo pa bodo šle v smer večjih obveznosti proizvajalcev in ponudnikov, čeprav verjetno ne v popolno prisilo. Tudi ministrica je prenovo zakona potrdila v tvitu in omenila, da bo upoštevala digitalne storitve in tehnologije, »Kar bo vplivalo tudi na delovanje tehnoloških podjetij.«

Kolikor je slišati, Slovenija s takimi idejami in pobudami nikakor ni osamljena v evropskem prostoru in še nekatere manjše države opazujejo dogajanje ter se utegnejo priključiti neformalnemu pritisku na korporacije, ki zanemarjajo jezike z manjšim številom govorcev. Slednje bi si, če bi tovrstne želje oz. zahteve še naprej popolnoma ignorirale ali celo grozile z umikom z določenih trgov, nakopale slabo publiciteto, česar si, v to smo lahko prepričani, niti najmanj ne želijo. Apple sicer nudi slovenske in še mnoge druge podnapise v pretočniku TV+.

O večjem angažmaju države oz. vlade glede podpore slovenščini pri velikih tehnoloških ponudnikih se govori že odkar je lani jeseni nova garnitura prevzela položaje. V tem času se je medijski svetovalec ministrice že srečal vsaj s predstavniki Appla in Netflixa, z njimi se je pogovarjala tudi evropska poslanka Irena Joveva, zdaj pa še ministrica in tudi na drugi strani so bili po naših informacijah visoki predstavniki ameriškega podjetja.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

• 
  Če ima dva, potem oba čim bolj izkoristite!
• 
  KRATKI TEST ASUS Vivobook S14: Šele v pravem kontekstu se pokažejo njegove prednosti
• 
  Anker eufyMake z novim programom išče ustvarjalce
• 
  Prah se je polegel, a nejevolja zaradi sprememb ogleda za nazaj ostaja
• 
  Super punca ujeta v zanko neskončne želje po uspehu

The post Slovenščina na Applovih napravah po besedah ministrice za kulturo »korak bližje« appeared first on Tehnozvezdje.