V prvo ekspedicijo, za katero je bila moja »spremljevalka« Fordova Puma Gen-E, sem vkomponiral dogodek Povezujemo e-Slovenijo v organizaciji Društva e-mobilnost Slovenija (DEMS), katerega glavni del je vožnja od stolpa Vinarium v Lendavi do Kopra, kar znese 310 km. Pri meni je bilo še dobrih 200 do Lendave in nato malo manj kot toliko nazaj do doma. Drugo potovanje do bosansko-hercegovske prestolnice sem opravil s Škodo Elroq 85, tja in nazaj se je nabralo 1210 km. Glede načrtovanja je bilo kljub bistveno manjši bateriji in posledično krajšem dosegu s Pumo lažje, kajti Slovenija ima, čeravno ne sijajno, vseeno dovolj dobro polnilno infrastrukturo tudi za izlete tudi s takimi avtomobili. Precej slabša je že na Hrvaškem izven Zagreba, medtem ko je v BiH, z rahlo izjemo Sarajeva, komajda obstoječa.

Puma Gen-E, kot rečeno, niti približno nima zadostne zaloge, da bi lahko po avtocesti prekrižarila Slovenijo brez vmesnih polnjenj. Še trasa DEMS-ovega izziva je predolga, tudi če bi jo začel s povsem polno baterijo, vendar je nisem, saj sem pri Murski Soboti napolnil na slabih 90 odstotkov in nato od Vinariuma proti obali štartal s slabimi 80-imi. Težko bi sicer sploh našel avto, ki bi mojo celotno pot omogočal brez vmesnega postanka na polnilnici, bi se pa z nekaterimi morda moral ustaviti zgolj enkrat ali največ dvakrat (ne obakrat za pol ure), medtem ko manjša baterija zahteva tri postanke, če se vse skupaj dobro poklopi. V mojem primeru bi bila, glede na lokacije ultra hitrih polnilnic, idealna varianta brez predolgih vztrajanj na polnilnicah taka, da bi najprej po malo več kot 200 km na počivališču MS Jug napolnil do dobrih 70 odstotkov, nato nekje pri Celju do 80 in na poti proti domu na Kozini znova do 80 odstotkov. Puma sicer pri hitrem polnjenju ne gre dosti čez 100 kW, vendar dolgo drži enakomerno moč, polnjenje od 10 do 80 odstotkov pa traja 23 min, zato bi omenjeni trije postanki skupaj nanesli malce več kot eno uro. Moja izvedba, ki je vključevala eno daljše polnjenje in dve krajši (prvo »za ziher« in drugo v okviru dogodka), sicer ni bila skoraj nič daljša, polnjenj je bilo za 69 min.

Nekatera vozila z večjimi baterijami se polnijo počasneje (denimo nedavno testirani Leapmotor C10, KGM Torres EVX ali Renault 4), druga pa nič hitreje (večina modelov koncerna Stellantis, Hyundai Kona ali Geely EX5) in s tem po določenih km izgubijo začetno prednost (ker doma štartate z večjim dosegom). Ford je sicer pri letošnjem modelnem letu »odklenil« še za skoraj 4 kWh v bateriji, saj je bila prej razlika med bruto (53 kWh) in neto kapaciteto (43 kWh), kolikor je je na voljo vozniku, res velika. S tako Pumo in z letnimi gumami, testna je bila še na zimskih, bi pot zagotovo brez težav opravil, kot sem jo orisal (in malo drugače, kot sem jo dejansko, s sklepanjem, da lahko za drugo polnjenje pridem do Ljubljane, kar mi nazadnje ni uspelo). Na vseh lokacijah je več mest za hitro polnjenje in tudi deljenje moči ne bi smelo predstavljati večje ovire, zato ne vidim težav, če bi na kakšno soboto več voznikov prišlo na enako idejo.

Kakšen je strošek energenta za tak izlet? Pri elektriki, če seštejem domače polnjenje s ceno 18 c na kWh in vsa polnjenja na Petrolovih polnilnicah, ki sem jih opravil po poti (nekaterim se ta ponudnik zdi drag, vendar veliko drugih, cenejših opcij na tej poti ni), pridem na slabih 70 evrov. Blago hibridna Puma je nazadnje naš test zaključila s porabo 6,4 l na 100 km, če pa sem nekoliko milostljiv in upoštevam tudi to, da takrat temperature niso bile najbolj ugodne, bom za izračun porabo zaokrožil za 6 l na 100 km. To pomeni 42 l bencina in če liter stane 1,65 evra (toliko je povprečje zadnjih dveh reguliranih cen), je znesek 69,30 evrov. Torej smo ta čas popolnoma izenačeni. Hibridna oz. bencinska ima prednost v tem, da bi imel zgolj eno ustavljanje za dovajanje energenta (toda moral bi že pred tem poskrbeti za polno rezervoar), medtem ko je vožnja z električno prijetnejša, odzivnejša in bolj intuitivna (uporaba enega samega pedala).

BiH skoraj kot drug svet

Na poti v Sarajevo nisem imel težav z dosegom, pa vendar je bilo potrebnega več načrtovanja, kajti med potjo skorajda ni bilo možnosti za kakršno koli prilagajanje. Ne bi se mogel vmes odločiti za kratek, nekajminutni postanek, če bi kazalo, da ne bo zneslo do predvidene lokacije polnjenja. Tu je moralo znesti, kajti skozi velik del države skorajda ni ničesar uporabnega, le v Sarajevu se najde nekaj opcij za polnjenje ali na ulicah ali na parkiriščih. Izkoristil sem slednje in zadnje dan pred sestankovanjem prestavil avto od hotela na bližnji »parking« ter ga napolnil dovolj, da sem se zlahka pripeljal nazaj do Slavonskega Broda. Po drugi, sicer bolj pogosti poti, ki vključuje več bosanskih avtocest, raje nisem šel, saj bi moral zaradi višje porabe in daljše kilometrine računati na še večjo zalogo, in na Hrvaškem ni tako priročno postavljene polnilnice, kot je tista v Slavonskem Brodu. A tudi ta omogoča zgolj polnjenje dveh avtomobilov naenkrat (in obakrat je bil poleg mene še eden, po naključju tudi v obeh primerih enak model avta, vendar prvič iz Nemčije, drugič iz Francije), zato ne bi bilo prijetno, če bi bilo upajočih na polnjenje več. Na tovrstnih poteh je infrastruktura najmanj enako pomembna kot samo vozilo.

Na tej poti sem sicer kar trikrat polnil dlje, kot bi bilo nujno treba, saj smo se vmes enkrat ustavili na kavi (skupaj z drugim avtom) in dvakrat na kratkem obedu. Le eno polnjenje na hitrih polnilnicah, zadnje, je bilo daljše od potrebnega postanka. S tem, ko sem imel eno počasno polnjenje in ker se Elroq z enosmernim tokom v povprečju polni za skoraj tretjino hitreje od Pume sem kljub potrebi po večji količini energije na teh postanih porabil le 15 min več kot na tistem križarjenju po Sloveniji. Če bi postanke optimiziral (brez kave, itd), bi bila razlika še manjša.

Pri stroških poti v Sarajevo je bilo nekaj več raznolikosti v ponudnikih in tu sem tudi uporabil eno od naročnin (Powerpass Ionity Charge Ultra za 11,99 evra na mesec), ki resda pomeni fiksni strošek, vendar nižjo ceno na kWh, kar se lahko dokaj hitro povrne, poleg tega je ob več daljših vožnjah znotraj enega meseca ista naročnina »uporabljena« večkrat (kasneje jo lahko tudi prekličete, če potem nekaj časa nimate v načrtu kakšne tovrstne poti, in jo znova sklenete, ko ste naslednjič na potovanju). Z upoštevanjem te in domačega polnjenja me je pot stala dobrih 116 evrov. Ob porabi 6,5 l na 100 km bi za tako pot potreboval 78 l bencina. Cena v BiH ali na Hrvaškem, kjer bi verjetno natočil, kar bi zmanjkalo, ni dosti drugačna od slovenske, zato lahko zaokrožim na 1,60 evra. Bencin bi me torej stal slabih 125 evrov ali približno 9 evrov več kot elektrika. Znova smo tam-tam, razlika pa se poveča, če se peljemo iz Slovenije proti zahodu oz. severu, kar sledi v naslednjem prispevku.

The post Manj stresno čez Slovenijo z majhno baterijo kot v Sarajevo z večjo (#video) appeared first on Tehnozvezdje.

V primerjavi z lanskim septembrom se je prodaja električnih modelov zvišala za več kot 103 odstotke, s 364 na 742. Od skupno 4.903 novo registriranih vozil – raje ne pišemo prodanih, ker gre po ocenah poznavalcev v vsaj šestini primerov za dnevne registracije, nekaj pa je testnih vozil avtohiš – je to predstavljalo 15 odstotkov. V zadnjih dveh letih so električni dosegli malo manj kot 9- in nato 6-odstotni tržni delež, letos so se znova približali desetim odstotkom, tokratni delež je tako dokaj visok in (morda prvič) na ravni evropskega povprečja. Skupna prodaja je sicer v primerjavi z lanskim enakim mesecem zrasla za skoraj deset odstotkov. Na vrhu sta v absolutnih številkah znova Renault Clio (196 registracija) in Škoda Octavia (174), na tretjem mestu pa je že »zmagovalka« med električnimi, Tesla Model Y (108).

Zagotovo so k rasti prispevali nekateri novi modeli, četudi je med novostmi zadnjih mesecev med prvimi desetimi zgolj Leapmotor T03, vendar ta skupaj s Škodo Elroq na tretjem mestu s 46 registracijami. Vmes se je uvrstila še Tesla Model 3 s 56-imi. Oba Teslina aduta, ki sta stalnica pri vrhu že več let, sta že nekaj mesecev nazaj na teh pozicijah, potem ko ju pozimi in v začetku pomladi skorajda ni bilo opaziti. Peterico dopolnjuje še en ne povsem nov, vendar še vedno svež model, Volkswagen ID.7, ki ima od začetka poletja bistveno nižjo (»akcijsko«) ceno, kar mu je še okrepilo že prej dobro prodajo. Od šestega do desetega mesta so se nato zvrstili še Renault 5, Volkswagen ID.3, Volkswagen ID.4  (vsi trije s po 30 registracijami), Cupra Born (27) in Dongfeng Box (22). Dva dokaj nova, ostali pa stari znanci. Kot zanimivost, obe Tesli sta bili na drugem mestu v svojem razredu, enako število registracij kot tretjeuvrščena (46) sta imela Kia Ceed in Volkswagen Passat, medtem ko je Elroq prehitel »termičnega« brata Karoqa, ki je zabeležil 39 registracij.

Že dejstvo, da jih je osem prišlo na najmanj 30, kaže, koliko boljši je bil ta mesec od nekaterih prejšnjih. Na letni ravni so namreč na »tempu« za 360 prodanih oz. registriranih v celem letu (30×12) zgolj obe Tesli s 453 in 273 primerki v devetih mesecih in pogojno ID.4 z 267-imi. Cupra Born (248) bi utegnila priti blizu, prav tako Škoda Elroq (206), če bo dovolj dobav, Dongfeng Box (217) bi najbrž lahko presegel 300 in Renault 5 (187) 250. Ostali v najboljšem primeru lovijo dvestotico. Nekoliko se je v zadnjem mesecu prebudila prodaja Renaulta Scenic (17) in Forda Explorerja (16). Od zelo novih je denimo Renault 4 zabeležil deset registracij, kar so lahko testna vozila, Leapmotor C10 enajst, Ford Puma Gen-e deset, MG S5 trinajst, Ford Capri pet, Opel Frontera dve, Geely EX5 eno in Fiat Grande Panda nobene.

Svoj delček je zagotovo dodal nov razpis družbe Borzen za državne subvencije, četudi se v resnici ni nič spremenilo in se verjetno večini zdi, da so na voljo neprestano. Vendar jih vmes avgusta nekaj tednov ni bilo oz. so morali takratni kupci počakati do septembra, da so lahko oddali vlogo. Verjetno bo tako tudi z oktobrskimi, če bo po porabi sredstev z aktualnega že nov. »Števec« vlog na strani Borzena potrjuje povišanemu zanimanju, saj je dnevni prirastek približno 20, zaprošenih sredstev pa je ob koncu naše redakcije že za skoraj 5,1 milijona evrov, kar pomeni, da je »prostih« le še nekaj več kot sto tisoč evrov.

The post Eden najboljših mesecev za električna vozila doslej appeared first on Tehnozvezdje.

Novinca lahko vidimo kot električno izvedbo priljubljenega Karoqa (mimogrede, ko so ga predstavili namesto po eni generaciji ukinjenega Yetija, so se nekateri hudovali, toda izkazal se je za model z bistveno širšim prodajnim potencialom, kar je bilo tudi mogoče pričakovati) ali kot nekoliko skrajšanega Enyaqa. Temu je v določenih detajlih tudi nekoliko podoben. Toda lahko ga dojemamo tudi kot tisto, česar niti Volkswagen niti Cupra (Seat nima električne palete, Audi pa je nekoliko zunaj množične sfere) še ne nudita. Elroq se s skoraj štirimi metri in pol dolžine lepo umešča ravno vmes med ID.3 in Borna na eni ter ID.4/ID.5, Tavascana in seveda Enyaqa na drugi strani. Toliko je večji od prvih dveh, s 470 l prtljažnika (enako kot pri tehnično sorodnem Fordu Explorerju), da je že lahko primarno vozilo za štiričlansko družino, in ravno dovolj manjši od druge skupine, da se bo nekaterim zaradi kompaktnejših in bolj obvladljivih mer zdel bolj primeren.   

Elroq začenja novo oblikovalsko obdobje pri Škodi, čeprav se mi res zdi nekoliko podoben večjemu bratu, sploh zadaj. Spredaj je precej drugačen, bolj zašiljen, z ozkimi lučmi, srednjo linijo v pokrovu in poudarjenimi pokončnimi »zračniki« (ki to niso). Karoq v primerjavi z njim deluje kar malo rustikalno. Tudi poudarjeni stranski boki so bili doslej delno opazni le pri Enyaqu. Notranjost je podobna tako temu kot denimo Octavii, le dvonivojska sredinska konzola se malo razlikuje. Osrednji zaslon je nasajen na vrh armaturne plošče, kar je dobro za linijo gledanja vanj in slabo za segrevanje na soncu. Pričakujem seveda dobro prostornost. Ker se pri Škodi vedno domislijo česa takega, kar konkurenci ne pride na misel, a potem vidimo, za kako zelo očitno rešitev gre (npr. prostor za dežnik znotraj vrat), se temu tudi tokrat niso izneverili. Pod polico v prtljažniku so namestili mrežo za pospravljanje polnilnega kabla, ki tako, po možnosti v torbi, ne zavzema prostora na prtljažnih tleh.

Glede tehnike kakšnih presenečenj ni. Tri kapacitete baterij – 52 (Elroq 50), 59 (Elroq 60) in 77 kWh (Elroq 85) –, zadnji ali štirikolesni pogon, 210 kW pri izvedbi, ki bo verjetno najbolj pogosta (z največjo baterijo in enim motorjem). Najvišja hitrost polnjenja 175 kW in 28 min od 10 do 80 odstotkov pri omenjeni izvedbi. Dosega naj bi bilo do 580 km, v praksi pričakujte tam do 450 km in do 350 km na avtocesti.

Na določenih trgih torej napovedujejo cene od 33 tisoč evrov naprej, slovenske bomo izvedeli konec meseca. V Nemčiji se začne pri 33.900 evrih za izvedbo 50, medtem ko je za 85 treba odšteti natanko deset tisočakov več. Pri čemer je nekaj dodatkov, predvsem asistenčnih sistemov, treba še posebej doplačati. Upamo lahko, da bo v Sloveniji kolikor toliko popolno opremljena različica stala manj kot 45 tisoč evrov. Učinek tega bi bil dvojen. S tem bi se Elroq kvalificiral za srednjo višino subvencije (6.500 evrov, kar bi zagotovo izboljšalo tako njegov prodajne možnosti, lahko pa bi tudi spodbudil konkurenco k odzivu. Ford Explorer, Peugeot e-3008 ali Renault Scenic e-tech electric se vsi s podobno veliko baterijo cenovno začnejo višje in zato niso posebej atraktivni. Nekaj »cenovne vojne« ne bi škodilo.

Konec koncev pa, tehnologija in kapacitete baterij so enake kot v Cupri Born in Volkswagnu ID.3 (navsezadnje tudi Enyaqu, vendar so tega pozicionirali kot prestižno izbiro), vse ostalo je zgolj pakiranje. In če lahko omenjena s srednjo opcijo baterije ter dovolj dobro opremo že nekaj časa prodajajo za 35 tisoč evrov, zakaj ne bi mogli Elroqa? Ker pa je nekoliko večji – omenjena bi morala imeti v ponudbi še karavanski različici – in prostornejši ter s tem primernejši za družine, bo enako kot že pri Octavii in Superbu percepcija kupcev, da za svoj denar dobijo dosti več. Za Škodo že več kot četrt stoletja uspešna taktika.

The post Škoda za električni model Elroq napoveduje cenovno izenačenost z dizelskim Karoqom appeared first on Tehnozvezdje.

Po Mustangu Mach-E bo Explorer drugi povsem električni model v Fordovi ponudbi, do konca leta (ali v začetku naslednjega) naj bi sledila še Puma in pa »dostavni« Tourneo Courier. Medtem ko bosta slednja navzven enaka kot izvedbi z motorji na notranje zgorevanje, torej bodo zgolj predelali obstoječo platformo (podobno, kot počnejo še nekateri proizvajalci), sta Explorer in pa njegov malce večji, še nerazkriti brat Capri zgrajena na Volkswagnovi osnovi MEB. Vendar prilagojena precej po fordovsko, s poudarkom na podvozju za dinamično vožnjo, in precej spremenjeno notranjostjo. Med drugim z zaslonom, ki mu je mogoče prilagajati naklon in za katerim se skriva predal, ter s Fordovim infozabavnim sistemom, povzetem po Machu-E.

Novi križanec ali SUV, kakor ga že hočete popredalčkati, je s 4,46 m dolžine približna ustreznica Kugi, ki povsem električne izvedbe za razliko od Pume očitno ne bo dobila. S tem naj bi bil dovolj velik vsaj za štiričlansko družino, četudi se zdi 450 l prtljažnika nekoliko malo, a še vedno konkurenčno. Tudi notranjih odlagalnih predalov je precej, še posebej izpostavljajo skoraj 20-litrskega v konzoli med voznikom in sovoznikom, ki pa verjetno ukrade kakšen cm prostora za kolena.

Zamik pri začetku prodaje, povezan s pridobivanjem ustreznega certifikata za baterije, so izkoristili za piljenje različnih vidikov, vgradili so tudi motorje, kakršne denimo po novem srečamo v Volkswagnu ID.4 ali Škodi Enyaq. Pri pogonu na zadnji kolesi to pomeni 210 kW (286 KM), pri štirikolesnem pa 250 kW oz. 340 KM. Baterija pri prvi različici nudi že poznanih 77 kWh uporabne kapacitete, polni pa se lahko z največ 135 kW na enosmernem toku. Šririkolesno gnana različica (AWD) bo v bateriji za uporabnika imela 79 kWh, torej dve kilovatni uri več, moč polnjenja pa bo šla do 185 kW (podobno kot smo denimo že videli pri Cupri Born). Pri izvedbi z zadnjim pogonom naj bi doseg po merjenju WLTP znašal vse do 602 km, pri AWD pa do 566 km. Kasneje bo na voljo tudi manjša baterija z 52 kWh, ki naj bi nudila do 384 km dosega, in se mi za take vrste avto ne zdi najbolj primerna. Dosega bo v praksi skoraj zanesljivo manj, ne glede na različico, koliko, pa je težko reči, in bo odvisno od marsikaterega dejavnika. Ford pri tem ni osamljen, vsi počnejo podobno, ker želijo na oglasih svoja vozila predstaviti v čim lepši luči, toda z navajanjem tovrstnih številk si proizvajalci električnih vozil delajo zgolj škodo. Morali bi biti manj bombastični in najti način za prikazovanje bolj realnih dosegov. S tem ne bi vzbujali nerealnih pričakovanj pri kupcih in bi tudi odvzeli vsaj eno polje kritike nasprotnikom električnih vozil.

Ford želi v Evropi v električna vozila vnesti strast in čustva. Na voljo je dovolj dolgočasnih avtomobilov in SUV-jev.

Jim Farley, izvršni direktor družbe Ford

Podjetje je ob začetku prodaje Explorerja, ki je z vplivnico Lexie Alford za volanom že obkrožil planet, tudi sklenilo strateško partnerstvo z družbo Allego, ki upravlja enega največjih evropskih omrežij ultrahitrih polnilnic. V sklopu sodelovanja bosta več sto Fordovih prodajnih salonov po Evropi opremila z infrastrukturo za ultrahitro polnjenje. »Novo sodelovanje bo uporabnikom dodatno razširilo ponudbo priročnih in zanesljivih rešitev za polnjenje električnih vozil, saj si ameriška znamka prizadeva za 100-odstotno električno paleto modelov osebnih in gospodarskih vozil v Evropi do leta 2035,« so še dodali v Fordu. Ni še jasno, ali bodo tovrstne polnilnice postavili tudi v slovenskih salonih, bodo pa tam, kjer bodo stale, odprte za vsa vozila, toda Fordi se bodo polnili z načelu »Priključi in polni,« torej uporabnikom ne bo treba prislanjati kartic ali odpirati aplikacij na telefonu.

V Nemčiji se Explorer s »podaljšanim dosegom« cenovno začne pri 49.500 evrih, boljša oprema in štirikolesni pogon vsak pomenita še po štiri tisočake doplačila. Različica s »standardnim dosegom« bo na voljo od 42.500 evrov naprej. Od bolj vidnih razlik med osnovno opremo in nivojem Premium velja omeniti matrične žaromete, ambientalno osvetlitev, 20-palčna platišča (namesto 19-palčnih) in zvočno letev Bang & Olufsen na armaturni plošči. Toplotna črpalka je v vsakem primeru na spisku dodatne opreme (za 1.050 evrov). Za razliko od denimo ID.4 pa je v serijski opremi kamera za pogled nazaj.

Cenovno je tako postavljen na zelo podoben nivo kot denimo aktualni »evropski avto leta« Renault Scenic e-tech electric, ki ga že prodajajo na Hrvaškem, v Slovenijo pa prihaja proti koncu leta. V sosednji državi (in tudi v Nemčiji) izvedba z večjo baterijo, njena kapaciteta znaša kar 87 kWh (pri izvedbi z manjšo 60 kWh), stane malce manj kot 50 tisoč evrov brez kakšne dodatne opreme, pri čemer ima v Nemčiji (za tisočaka nižjo ceno!) vgrajen trifazni polnilnik za polnjenje z izmeničnim tokom, na Hrvaškem pa ga je treba doplačati in stane zajetnih dva tisoč evrov.

Podobne cene ima tudi Peugeot e-3008, ki je za Slovenijo napovedan še pred poletjem. Ta bo sicer sprva na voljo zgolj z manjšo baterijo, ki pa že ponuja solidnih 73 kWh kapacitete, prihodnje leto bo nato naprodaj tudi z večjo, ki lahko shrani celo 98 kWh električne energije. S tem pa zelo verjetno odgovarja na pomisleke skoraj vseh, ki se jim zdi doseg električnih avtomobilov premajhen. Vprašanje je potem zgolj cena.    

Pričakujem, da se bo šele z omenjenimi, pa tudi Škodo Elroq (v začetku prihodnjega leta) in še kakšnim avtomobilom podobne velikosti (Kia EV5, Tesla Model 2?), začela prava borba za kupce v bolj množičnem razredu, s tem pa tudi nižanje cen. Letošnje leto bo v »električnem« pogledu bolj prehodno, 2025 pa bi znalo, tudi s pričakovano eksplozijo »mestnih« modelov (Citroen e-c3 in podobni iz ostalih znamk Stellantisa, npr. Fiat Panda, Renault 5, Škoda Epiq, že omenjena Fordova Puma in drugi), pomeniti pravi začetek razmaha. Toda veliko bo odvisnega tako od cen kot od napredka infrastrukture.

Fotografije Explorerja: Ford

The post Ford: »Explorer je zdaj boljši avto, kot bi bil pred pol leta« appeared first on Tehnozvezdje.

V češkem podjetju pod okriljem nemškega Volkswagna zatrjujejo, da pospešujejo »elektrifikacijo« ponudbe in transformacijo, ki do sredine prihodnjega desetletja v Evropi čaka malodane vse avtomobilske znamke, z izjemo kakšne butične. Do leta 2027 nameravajo v Škodi za razvoj e-mobilnosti nameniti 5,6 milijard evrov in v tem procesu na trg uvesti štiri povsem nove modele ter obdržati za zdaj edinega baterijskega. Enyaq bo še dve leti nespremenjen, prenove pa bo deležen l. 2025. V času »prehodnega obdobja« k e-mobilnost bodo po zatrjevanju vodilnih v Škodi še naprej v ospredju vozila »s sodobnimi in visoko učinkovitimi motorji na notranje zgorevanje ter priključni hibridi.« Mimogrede, običajnih hibridov ne omenjajo in nanje tudi sicer skupina VW ne stavi.

Letos bodo na vrsti zgolj novosti na “naftni” strani, saj bodo predstavili najprej prenovljena modela Kamiq in Scala, nato pa povsem nova Kodiaqa in Superba. Slednja bosta na voljo tudi kot priključna hibrida (Superb je bil že doslej), hkrati pa še naprej z bencinskimi in dizelskimi motorji, zato se gorečim privržencem tovrstnega pogona in energentov še ni treba bati, da bi ostali brez kakovostnih opcij. Prihodnje leto sledi še prenova najpomembnejšega modela v Škodini paleti, Octavie, nato pa »električni pospešek.« Na seznamu za prenovo ali novo generacijo do l. 2027 sicer ni Fabie in Karoqa, ki sta očitno še dovolj sveža, ali pa še v podjetju še niso fiksno določili, kdaj (če) bosta na vrsti za novo generacijo ali prenovo.

Električni, ki prihaja prihodnje leto, je Elroq. To bo »kompaktni« družinski SUV, baterijska reinkarnacija Karoqa, vendar z nekoliko večjimi merami, saj bo avto dolg približno štiri metre in pol. Verjetno bo deležen baterije s 77 kWh kapacitete, morda celo nove s 86 kWh. Zatrjujejo, da bo »idealen družinski avto za urbano in življenje v naravi.« Nagovarjal bo torej enako ciljno skupino kot električni Ford Explorer, ki je prav tako napovedan za prihodnje leto. Nato l. 2025 poleg že omenjene prenove družine Enyaq sledi tisto najbolj pričakovano, predstavitev in začetek prodaje malega električnega vozila. Podobno kot Volkswagen ID.2All naj bi imel izhodiščno ceno pri 25 tisoč evrih, bo pa za razliko od slednjega bolj SUV-jevski. Za dolžino napovedujejo, da bo približno 4,10 m, prtljažnik pa naj bi imel podobno prostornino kot za razred večja Scala. Baterijski velikosti bosta verjetno 38 in 56 kWh in omenjena začetna cena bo skoraj zagotovo velja za manjšo baterijo. Toda v dveh letih se lahko zgodi še marsikaj, navsezadnje so se Tesla in kitajski proizvajalci na tamkajšnjem trgu že zapletli v »cenovno vojno,« ki vpliva tudi na vse ostale, počasi pa se seli tudi drugam. Zato ni izključeno padanje cene v prihodnjih mesecih in letih, napovedujejo se tudi izboljšave pri energijski gostoti baterij.

Ostalo nam je še leto 2026, ki naj bi prineslo še dve električni Škodi. Prva bo karavan z merami Octavie, torej približno 4,70 m dolžine, ki naj bi bil idealen za družine in poslovneže. Nič najbrž ne bomo zgrešili, če bomo napovedali podobne sestavine, kot jih bo Volkswagen vgrajeval v prihajajočega ID.7. Še zadnji iz tokrat napovedane druščine pa bo približno 4,90 m dolg SUV s sedmimi sedeži. Ta naj bi ponujal veliko prilagodljivost in »ogromno notranjega prostora,« poleg tega pa naj bi predstavljal višek sodobnega »trdnega« oblikovalskega jezika, ki ga uvaja Škoda. Tehnika bo, predpostavljamo, podobna kot v prej omenjenem karavanu. Ali bo velikost baterije s 86 kWh največja, je za zdaj težko ugibati. Z današnjega vidika verjetno, toda, kot rečeno, do takrat se lahko še marsikaj zgodi in spremeni. Tudi o cenah je za zdaj nesmiselno ugibati in špekulirati.

»Do l. 2026 bomo z baterijskimi modeli pokrili vse razrede, ki so relevantni za naše kupce. Ponujali bomo možnosti za odkrivanje sveta v slogu – trajnostno, varno in samozavestno, s sodobno oblikovanimi izdelki,« je ob tem v pripravljeni izjavi izpostavil prvi mož Škode Klaus Zellmer.  

• 
  NEDELJSKI NASVET: Ko ne veš, kam bi se odpravil, vprašaj to aplikacijo
• 
  SOBOTNO IZBIRANJE: Umetna inteligenca nas dokazano poneumlja
• 
  Morda bo prav vaša fotografija letos razstavljena v pariškem Grand Palaisu
• 
  Galaxy Z Fold8: Z naskokom najbolj zanimiv letošnji »fold«
• 
  Moj Mobi v prvem letu z več kot 53.000 uporabniki

The post Škoda namerava prenoviti skoraj celotno paleto in dodati štiri električne modele appeared first on Tehnozvezdje.