Če ne prej, smo s pandemijo kovida ugotovili, kako pomembna sta dobra digitalna opremljenost doma in hitra povezava v svetovni splet.  V času, ko se spoprijemamo s povečanim obsegom dela na daljavo, kar 270 tisoč slovenskih gospodinjstev nima ustrezne infrastrukture ali finančne sposobnosti, da bi se priklopila na širokopasovno omrežje. Poleg tega priklop zahteva veliko čakanja – v poprečju kar 36 dni – , in posegov v zidove doma, torej vrtanja in nameščanja kablov. Uporabnikom zato mnogokrat ne preostane drugega, kot da se sprijaznijo z uporabo standardne linije xDSL, ki celo pri nizkih obremenitvah dosega povprečno hitrost zgolj 20Mb/s.

Prva tovrstna rešitev na slovenskem trgu

V podjetju A1 Slovenija verjamejo, da si v času hitrega napredka digitalizacije vsak v Sloveniji zasluži hiter internet in popolno uporabniško izkušnjo digitalne televizije. Zato so usmerjeni v pospešeno gradnjo največjega omrežja pete generacije (5G), ki bo do konca tega leta doseglo kar 60 odstotkov prebivalcev Slovenije, do konca 2025 pa veliko večino (98 odstotkov). To namreč omogoča ustvarjanje naprednih in uporabniku še bolj prilagojenih storitev. Ena takih bo na trg prišla že v kratkem. Odpravila bo težave s slabo povezljivostjo fiksnega interneta, ki jih ima dobra tretjina Slovencev. Uporabniki bodo tako lahko uživali v vsem, kar doba digitalizacije ponuja. V svetovni splet se bodo lahko povezovali hitreje, enostavneje in na še bolj varen način, hkrati pa bodo lahko izkusili novo dimenzijo digitalne televizije.

6 mesecev brezplačnega testiranja

Pri A1 se zavedajo, kako pomembna je sama uporabniška izkušnja, zato stremijo k sodelovanju z uporabniki pri izboljševanju svojih produktov in storitev. Tudi tokrat jih vabijo, da postanejo beta uporabniki in  prihajajočo storitev brezplačno testirajo kar 6 mesecev.  Tisti, ki si želijo torej prvi preizkusiti, kaj nova storitev prinaša,  in o njej podati svoje mnenje, se naj čimprej prijavijo na spletni strani https://www.a1.si/testni-uporabniki, saj je število mest omejeno.

The post Prihaja nova tehnologija interneta in televizije – preizkusite jo prvi! appeared first on Tehnozvezdje.

Hitrost pretakanja datotek v omrežje. V oblak. Na Youtube! Večinoma se o internetni hitrosti pogovarjamo samo enosmerno. Če rečemo, da imamo net s 30 megabiti in da nam 4K čisto lepo »vleče«, seveda mislimo na hitrost od omrežja proti nam. Na »download«. V nasprotno smer nas malo manj zanima, čeravno gredo naše fotografije in še kaj samodejno tja, na tak ali drugačen drive, cloud, box. Mogoče (še vedno) pošiljamo e-poštno z enormnimi priponkami. Nekateri pa tudi nalagamo videe, ne samo gledamo, in tu se zatakne. Pri 4K se pogovor začne v gigabajtih. In ko je treba prenesti nekaj gigabajtov na strežnik to lahko traaaja. Kar pa je nerodno. Še posebej, če bi rad zadevo čim prej objavil ali če se potem izkaže, da kaj ni v redu in je treba iti nazaj v montažo, popraviti, na novo zapisati datoteko (»zrenderirati«), kar je že samo po sebi strojno zahtevno in dolgotrajno, potem še enkrat prenesti. Pri meni je na koaksialnem kablu upload bolj ubornih šest megabitov na sekundo. Tako v eni uri v optimalnih razmerah, če je povezava do strežnika dobra in se na našem kar zasedenem domačem omrežju ne dogaja nič drugega, lahko naložim slabe tri gigabajte. Večina videov je resda krajših, kakšen pa lahko to številko tudi preseže. In nalaganje traja tudi uro in pol ali dve. Trudil sem se najti kakšno alternativo, pa je v bistvu ni.

Konkretno višjo hitrost bi pravzaprav dobil samo na optiki. A je žal nisem deležen. V zemlji so že kar nekaj let, odkar so občino začeli prekopavati zaradi kanalizacije, cevi za optične kable. Teh pa od nikoder, ker je vmes operaterski protagonist (antagonist?), kdo drug kot T-2, zašel v finančne težave. Ne vem, ali je v ostalih vaseh sploh položil cevi in nismo morda zdaj sploh osamljeni otok, kjer se niti ne splača vleči kakšnih kablov, ne glede na kondicijo podjetja. Edina fiksna alternativa je tako xDSL, kjer pa hitrost proti omrežju prav tako ne bi bila bistveno višja, če sploh. Že v idealnih razmerah ne, v našem konkretnem primeru, kjer ni samo nekaj sto metrov od vozlišča, pa ne bi pridobil nič.

Ostane torej samo pogledovanje proti mobilnim opcijam. In tu se me loteva razočaranje, saj ni niti ene, ki bi pokrila mojo (specifično) potrebo. Klasične naročnine na mobilno telefonijo tipično omogočajo spodobno hitrost, večinoma do 50 Mb/s, če je »signal« dober in uporabnikov malo, vendar imajo preveliko količinsko omejitev (vsaj za zmerno ceno). Če je 30 GB povsem dovolj za vsakdanje pretakanje k sebi in od sebe na telefonu, je za resno delo premalo. Nekaj videov in še kaj zraven, pa je kvota izpolnjena. Predplačniške variante tega so cenovno mamljive, toda spet je 20 GB, kolikor se dobi za deset evrov na mesec, premalo. S petdesetimi za 15 evrov pri HoT-u bi se že dalo kaj početi, toda hitrost je omejena na 20/5, kar je še slabše od tega, kar že imam. Za dodatna dva evra na mesec se jo da dvigniti, a na še vedno nič kaj spektakularnih 40/10. Napredek glede na mojih šest gigabitov je, ne upraviči pa plačevanja nove, dodatne naročnine.

Tudi mobilni nadomestek fiksnega interneta ne rešuje težave. Odprto ga ponujata A1 in HoT. Telekom Slovenije pa (še vedno) samo tistim, ki nimajo druge možnosti za širokopasovno pipico. Pri A1 lahko enostavno prideš in odneseš usmerjevalnik (modem) ter kartico sim. Je pa najvišja hitrost znova 40/10, pa še čez štirideset evrov na mesec stane, kar je občutno preveč. HoT-ov paket je bistveno cenejši s 15-evri na mesec in njegov usmerjevalnik bolj preprost, hitrost pa je znova omejena na 20 Mb/s proti uporabniku in 5 Mb/s proti omrežju. Telemach je svoj »hišni internet« ukinil, saj menda po njem ni povpraševanja, operater pa se bo raje osredotočil na prodajanje vseh storitev v kompletih. Hitrost z 8/2 je bila tako ali tako še manj atraktivna kot pri konkurenci.

Vse te mobilne opcije so odvisne tudi od lokacije, se pa po navadi da najti kakšno okensko polico, kjer je signal dovolj dober. In potem s prenosnikom priti dovolj blizu, če je to okno nekje na drugi strani hiše ali stanovanja, kjer po navadi čepi računalnik. Toda, kot rečeno, uploada to ne reši. Prav tako noben operater ne ponuja možnosti, da bi uporabnik ali doplačal za hitrejši prenos proti omrežju ali da bi si izbral, v katero smer mu je hitrost bolj pomembna. Mogoče bo kakšen premik prinesel 5G, vendar tega še kakšno leto ne bo, pa tudi ne negujem prevelikih pričakovanj, da bi operaterji kar naenkrat začeli izpolnjevati moje pobožne želje.

The post Za resen »upload« je še vedno nujna optika appeared first on Tehnozvezdje.

Najprej nekaj razlage. S pojmom univerzalna storitev označujemo nabor telekomunikacijskih storitev, ki morajo biti na voljo in mora imeti do njih dostop vsak državljan. Med temi so telefonski priključek, telefonske govorilnice, telefonski imenik in podobno. Zajamčena hitrost prenosa podatkov pa je že leta ostajala na enaki ravni – 28,8 kb/s, kar izvira še iz časov klicnega dostopa do interneta. Vse do letos ni bilo soglasja za njen dvig, v prvotnem predlogu, ki je bil januarja in februarja v javnem posvetovanju, pa je agencija nameraval hitrost dvigniti na 10/1 Mb/s. Vsakdo, ki s komercialnimi storitvami ne more dobiti tega, kar predpostavlja univerzalna storitev, lahko zahteva, da mu njen izvajalcev – trenutno je to Telekom Slovenije – brezplačno uredi priključek za tako hitrost, za katerega potem tudi plačuje regulirano mesečno naročnino. Vendar še pred tem Akos pri operaterjih preveri, ali ima kateri od njih komercialni interes za gradnjo na tistem področju.

Po pripombah operaterjev in zaradi zmanjševanja stroškov so se v Akosu nazadnje odločili, da hitrost postavijo na štiri megabite v smeri proti uporabniku in 512 kilobitov na sekundo v smeri od uporabnika proti omrežju.

Mislimo, da hitrost 4 Mb/s še vedno predstavlja dobro osnovo za uporabo sodobnih storitev, kot so e-storitve javne uprave, delo na domu, izobraževanje na daljavo, elektronska pošta, e-bančništvo, spletno nakupovanje, iskanje informacij, videokonference in osnovna vključenost v družabna omrežja. Stroški pa se s tem znižajo na tretjino,

poudarjajo v Akosu. Po njihovi oceni je gospodinjstev, ki zdaj nimajo dostopa do tako hitrega širokopasovnega interneta približno 4600 ali 0,6 odstotka. Če bi pustili prvotno predlagano hitrost bi jih bilo okrog 9500. Telekom pa bi zdaj imel za dober milijon evrov stroškov, če bi vsi upravičeni zahtevali priključek v skladu z univerzalno storitvijo, sicer pa bi ga to stalo več kot tri milijone. Pri čemer se za povrnitev stroškov šteje satelitski dostop do interneta, vendar je storitev tehnološko nevtralna, tako da lahko izvajalec s svojim soprispevkom zgradi tudi drugačen priključek (optični, LTE, …). Za pokrivanje teh stroškov je vzpostavljen sklad, v katerega glede na svoj tržni delež prispevajo vsi operaterji z več kot dvema milijonoma evrov letnih prihodkov. Največji plačnik je torej prav Telekom Slovenije. Nekateri so se v javni razpravi zavzemali še za nižje hitrosti,  a se v Akosu niso odločili za še bolj radikalno zniževanje začetnega predloga, ker že zdaj na trgu ni več veliko ponudb z manj kot štirimi megabiti.

Vseeno se zdi ta ukrep premalo ambiciozen, še posebej pri hitrosti v smeri proti omrežju (upload), kajti z 512 kilobiti je nalaganje česarkoli v oblak precej počasno. Pa tudi »download« komajda omogoča gledanje televizije ali kakovostnega spletnega (pretočnega) videa, toda televizija ne sodi v univerzalno storitev. V Akosu še pravijo, da je ta ureditev začasna – prihodnje leto se Telekomu izteče petletno obdobje izvajalca univerzalne storitve. Takrat bi se lahko že odločili za novo zvišanje, poleg tega pa nočejo posegati v strateške cilje države. Ne pozabimo, da naj bi do leta 2020, torej čez dve leti, vsi imeli na voljo hitrost 30 Mbs. Pravkar so odprti novi razpisi za gradnjo odprtih širokopasovnih omrežij in je v javnem posvetovanju nova strategija upravljanja z radiofrekvenčnim spektrom. Tudi pri tej pogrešam nekaj več vizionarskega pristopa, a to je že tema za kdaj drugič.

The post V univerzalni storitvi bo po novem hitrost dostopa do interneta 4 Mbs / 512 kbs appeared first on Tehnozvezdje.

Nad tem, da hitrost univerzalnega dostopa do interneta, takega, ki mora biti na voljo vsakomur v Sloveniji, niti slučajno ni primerna, se pritožujemo že dolgo. In tako v Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve (Akos) kot na ministrstvih in še kje dobro vedo, da je to treba spremeniti. Tudi V Telekomu Slovenije so se verjetno ves ta čas zavedali, da bo regulator hitrost nekoč dvignil. Zdaj so v Akosu z novo direktorico Tanjo Muho (res je že zadnje leto opravljala to funkcijo kot dvakratna vršilka dolžnosti) očitno zadevo uskladili z ministrstvom in poslali predlog spremembe v javno obravnavo. Zajamčeno, zapovedano, obvezno internetno hitrost nameravajo dvigniti z zdajšnjih 28,8 Kb/s, kar izvira še iz časov klicnega dostopa, na 10 Mb/s v smeri proti uporabniku (download) in 1 Mb/s v obratni smeri (upload). Ne glede na tehnologijo.

V Akosu pojasnjujejo, da so deset megabitov določili na osnovi podatkov, po katerih širokopasovni dostop v Sloveniji že uporablja vsaj polovica gospodinjstev, vsaj 80 odstotkov teh gospodinjstev pa ima naročnino z najmanj desetimi megabiti.

Predlog agencije pomeni, da bi širokopasovni dostop postal del univerzalne storitve, kar bi omogočilo vsem končnim uporabnikom možnost priključitve na širokopasovne storitve. S tem se povečuje korist za končne uporabnike ter spodbuja razvoj informacijske družbe v Sloveniji, ki gre v smer pokritosti celotnega ozemlja z omrežji naslednje generacije. Spodbuditi želimo tudi razvoj e-storitev ter prispevati k izboljšanju položaja Slovenije na tem področju,

so še poudarili v Akosu. Zanimivo bo videti, kaj bo v svojih pripombah, časa zanje ima (in kdor koli drug prav tako) do 23. februarja 2018, izpostavil Telekom Slovenije. Po mnenju regulatorja pa »za izvajalca univerzalne storitve predlagana prenosna hitriost ne bo predstavlja nesorazmernega bremena.« Drugačen bo sicer tudi izračun neto stroškov, na osnovi česar izvajalec univerzalne storitve lahko zahteva določeno nadomestilo. V vsakem primeru s to spremembo, če bo v taki obliki tudi obveljala, Slovenija končno prehaja med države, ki (kolikor toliko) hiter internet štejejo med osnovne pravice svojih državljanov. Danes se sicer večina ponudb dostopa do interneta začne prav z desetimi megabiti na sekundo, toda mnoge imajo zraven pripis »do«, tako da naročnik nima zagotovila, da bo hitrost res taka. Poslej bi morala biti. Na trgu so tudi še storitve z nižjimi hitrostmi (osem megabitov ali še manj), ki jih sicer morda ne ponuja vodilni operater, a prav tako ne bi izpolnjevale pogojev za »novo« univerzalno storitev.

V Sloveniji je izvajalec univerzalne storitve (govorimo seveda za telekomunikacije, podobna ureditev pa je še za poštne storitve, železniški in avtobusni prevoz in še kaj) z odločbo regulatorja še do konca leta 2019 Telekom Slovenije. Pa tudi po tem datumu bo verjetno ostal, saj je edini operater, ki dejansko lahko izpolni vse zahteve, nihče drug ne more prav povsod zagotoviti  telefonije, dostopa do interneta in ostalega, kar nalaga obveznost izvajalca univerzalne storitve. Akos bo verjetno pred iztekom aktualne odločbe objavil razpis za novega izvajalca, a veliko konkurence verjetno ne bo. Pa tudi če se ne prijavi noben operater, regulator izbere najbolj primernega, operaterja s pomembno tržno močjo, to pa je še naprej Telekom.

***

Naslovna fotografija: Martinelle

The post Akos kani najnižjo hitrost interneta v Sloveniji dvigniti na deset megabitov appeared first on Tehnozvezdje.

Danes pa je Telemach objavil spremembo posebnih pogojev uporabe te storitve. In v njih zapisal, da se hitrost prenosa podatkov »po porabljenih 200 GB zniža na 2/1 Mbps«. To je seveda bistveno bolj smiselna in uporabniku prijazna omejitev, enako je določil tudi A1, saj še vedno omogoča kolikor toliko udobno brskanje po spletu, izključuje pa prenašanje večjih datotek, visokorazločljivostni video in še kaj. Upočasnitev je edini ukrep, dodatnega zaračunavanja ni.

Je pa ponudnik za storitev Hišni kino spremenil še nekaj določb, ki nakazujejo, da tega ne bo prodajal tako množično, kot je to morda izgledalo na začetku. Kot je razbrati iz posebnih pogojev, zadeva deluje zgolj v omrežju LTE, ne pa tudi s starejšo tehnologijo 3G. Res je, da operaterji vlagajo samo še v prvo, katere signal pa vendarle še ne seže povsod.

Še bolj zanimivi pa sta naslednja člena: »Naročnik razume in se strinja, da je pridobitev paketa odvisna od razpoložljivosti omrežnih kapacitet.« To je podobno kot pri A1. Toda če ima potencialni naročnik »možnost dostopa do fiksnih širokopasovnih storitev,« si Telemach

pridržuje pravico, da uporabniku zavrne sklenitev naročniškega razmerja za ta paket in mu omogoči naročilo fiksnih širokopasovnih storitev.

Taka dikcija pušča odprta vrata za različne interpretacije in po možnosti tudi pregovarjanja v poslovalnicah. In je nekje vmes med pristopoma Telekoma Slovenija in A1. Prvi tovrstno storitev proda samo tistim, ki do doma res nimajo speljanih kablov. Drugi pa pogleda, koliko je na določenem območju že uporabnikov, kako obremenjeno je omrežje, in se potem odloči. Zdelo bi se mi škoda, če bi tak dostop do interneta omejili samo na tiste, ki jim to predstavlja (skoraj) edino možnost. Naj bo to splošna alternativa.

Podobno kot drugi operaterji Telemach v pogojih uporabe tudi napoveduje ukrepanje proti tistim, ki bodo pretirano obremenjevali omrežje, najsi bo s stalnimi povezavami, pa s prenašanjem datotek prek protokola p2p in še kakšnim »deviantnim« ravnanjem.

Vsekakor pa je lepo videti, da se operaterji zamislijo ob utemeljenih kritikah njihovih odločitev, in potem tudi kaj popravijo. Omejevanje na 64 kilobitov res ne sodi več v leto 2017. Če ne bo niti pretiranega »pridrževanja pravice za zavrnitev sklepanja pogodb«, je Telemachova storitev Hišni internet dobrodošla popestritev ponudbe na slovenskem trgu.

The post Telemach se je odpovedal omejitvi na 64 kb/s! appeared first on Tehnozvezdje.