Zadeva izvira iz l. 2019, ko je skupina uporabnikov vložila tožbo proti Applu za dogajanje od l. 2014 naprej. Takrat je Apple uvedel poziv »Hey, Siri« za priklic navidezne pomočnice brez pritiskanja česar koli na telefonu. Tožniki so dokazovali, da je ta funkcionalnost brez njihove vednosti in privolitve snemala pogovore in jih posredovala drugim podjetjem, ki so na osnovi tega prikazovala oglase. Torej tisto, kar se marsikomu pogosti zdi, da se dogaja, kot v pogovoru z nekom nekaj omenjajo, kmalu pa začenjajo videvati oglase za taisti izdelek.

Apple je l. 2019 uvedel spremembe glede Siri, saj je po lastnih besedah privzeto prenehal shranjevati posnetke, to počne zgolj, če uporabnik dovoli njihovo uporabo v namene izboljševanja storitve. In tudi v tem primeru jih menda poslušajo zgolj Applovi zaposleni in nihče drug. Vsak posnetek, za katerega lahko določijo, da se je sprožil naključno, brez omenjenega poziva, pa da takoj izbrišejo.

Apple na sodišču ni priznal početja, za katerega so ga obtoževali, vseeno pa je pristal na poravnavo, ki jo mora sodišče še dokončno potrditi. Če jo bo, naj bi vsak ameriški uporabnik iPhona v zadnjih desetih letih dobil približno dvajset dolarjev. Spomnimo, da je Apple nekaj podobnega pred časom že izplačal zaradi zavajanja s stanjem baterij v iPhonih.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post Apple naj bi plačal 95 milijonov dolarjev v poravnavi zaradi »prisluškovanja« uporabnikom appeared first on Tehnozvezdje.

Applovska inteligenca (angl. Apple Intelligence), kot skupku storitev rečejo v omenjenem podjetju, na začetku deluje na napravah, ki imajo jezik operacijskega sistema in navidezne pomočnice Siri nastavljen na ameriško angleščino. Večina sveta lahko na ta način dostopa do novih oz. izboljšanih storitev prek vseh naprav, ki so strojno dovolj zmogljive (poganjati jih mora dovolj nov procesor, pri mobilnih je spodnja meja količine delovnega pomnilnika 8 GB, pri osebnih računalnikih pa 16 GB). Uporabniki v Evropski uniji pa lahko za zdaj ta orodja uporabljajo zgolj na računalnikih Mac (seveda nadgrajenih na omenjeno izdajo OS-a in z zadostnimi »specifikacijami«). Apple napoveduje, da bo na mobilnih napravah UI na enak način, torej predvidoma v angleščini, znotraj EU dostopna od prihodnjega aprila naprej. Še pred tem jo bodo lokalizirali za Avstralijo, Kanado, Irsko, Novo Zelandijo, Južnoafriško republiko in Veliko Britanijo (vse v angleščini) ter dodali nekatere jezike, denimo kitajščino, francoščino, nemščino, italijanščino, japonščino, korejščino, portugalščino, vietnamščino in španščino.

Applova umetna inteligenca vključuje delo s fotografijami, besedilom in e-pošto, naprednejšo Siri, kasneje pa prihajajo še druge zmožnosti. Za zdaj lahko pomaga bolje organizirati fotografije, omogoča brisanje neželenih elementov s fotografij in podobno. Potem lahko ustvarja besedilne predloge, povzetke in kategorizira e-pošto ter »odgovarja« nanjo. Pogovori s Siri so menda bolj »naravni.« Kasneje jo bo mogoče uporabljati za prepoznavanje zadev v objektivu fotoaparata, za naprednejše pisanje besedil in uporabniki bodo imeli dostop do znanja, ki ga nudi orodje ChatGPT.

Apple ves čas poudarja, da večina tega teče na sami napravi, brez pošiljanja podatkov v »oblak.« Za tisto, pri čemer vendarle mora pomagati računska moč v podatkovnih centrih, pa podjetje gradi lastne, tudi dokaj »blizu« uporabnikov. V tem, poleg upoštevanja zasebnostnih pravil Evropske unije, je tudi eden od razlogov za dodatno zamudo pri splovitvi storitev na našem koncu sveta.

Naslovna fotografija: Apple

The post Za uporabnike telefonov in tablic v EU bo Applova umetna inteligenca na voljo pomladi 2025 appeared first on Tehnozvezdje.

Po poročanju Bloomberga v Applu razmišljajo, da v operacijskem sistemu iOS (in najbrž enako v iPadOS), verjetno z različico 14, omogočijo izbiranje privzetih aplikacij. Zdaj so namreč za privzeti spletni brskalnik, zemljevide, e-poštno aplikacijo, glasbeni predvajalnik in še nekatere druge nezamenljivo nastavljeni programi proizvajalca telefona. Ko denimo uporabnik klikne na spletno povezavo znotraj družabnega omrežja, jo lahko odpre zgolj v Safariju. Če ima določen turistični ponudnik povezavo na lokacijo, se ta odpre v Apple Maps. Tovrstnih primerov je še veliko, uporabnik pa se ne more odločiti z kakšno drugo aplikacijo. Toda lanska zaslišanja v ameriškem kongresu in pritožbe konkurentov pri varuhih konkurence v različnih državah naj bi le spodbudile ali prisilile najvrednejšo korporacijo na svetu, da bo uporabnikom pustila več svobode.

V ozadju je seveda privilegiranje svojih programov in storitev, ki brez tovrstne umetne podpore še zdaleč ne bi imeli tako visokega deleža uporabe. Podobno prisilo se gredo praktično vsi »računalniški« monopolisti zadnjih desetletij, nekateri so zaradi tega že plačevali visoke kazni, morali spremeniti poslovne prakse in tudi zašli v določene težave, ker so jim postopki glede monopolističnega obnašanja zmanjševali osredotočenost. Spomnimo se samo Microsofta z Internet Explorerjem ali Windows Media Playerjem, pa tudi Googla s svojimi neobhodno nameščenimi aplikacijami v sistemu Android. Medtem ko sta se omenjena zaradi zunanjih pritiskov nekoliko ohladila in ne vsiljujeta več svojih rešitev za vsako ceno, pri Applu tak korak še čakamo.

Podjetje je sicer vedno doslej argumentiralo, da nima monopolnega položaja, češ da njegov tržni niti približno ni prevladujoč. Vendar tak zagovor ne zdrži, če varuhi konkurence pravilno definirajo področje oz. upoštevni trg. Apple je namreč edini, ki proizvaja in ponuja naprave s sistemom iOS in kupci iNaprav nimajo prav nikakršne alternative. Torej je tržni delež ameriške korporacije v tem ekosistemu stoodstoten, uporabnikom pa so večinoma na voljo možnosti »vzemi ali pusti.« Lahko se sprijaznijo s Safarijem, Applovimi Zemljevidi in Glasbo ter ostalimi privzetimi aplikacijami in storitvami, ali pa lahko pogledajo, če jim ustrezna kakšen androidni telefon, kjer lahko po svoje nastavljajo, katera aplikacija naj se odpre ob določeni priložnosti.

Poleg privzetih aplikacij bi se lahko Apple dotaknil še privzetih storitev v povezavi z navidezno pomočnico Siri. Če si namreč zdaj zaželimo kakšne glasbe in prosimo Siri, naj začne predvajanje, pride v poštev zgolj storitev Apple Music. Toda virov glasbe, naročniških in podprtih z oglasi je ogromno, kot tudi okusov uporabnikov, katero tovrstno okolje jim je všeč. Podobno je omejeno predvajanje glasbe na zvočniku Home Pod in tudi tam bi lahko videli postopno odpiranje vrat še drugim ponudnikom (naročniških) storitev pretočne glasbe.

Konkurentom omenjenih storitev pa gre že leta zelo v nos tudi Applova politika, da pri vseh naročninah, sklenjenih na iPhonu ali iPadu, pobere velik delež. Na začetku 30-odstotnega, po prvem letu pa pade na 15-odstotnega. Precej denarja za nič truda. Zato so Applove storitve v veliki prednosti, drugi ponudniki pa morajo svoje uporabnike spodbujati k sklenitvi naročnine v spletnem brskalniku na osebnem računalniku, če ga imajo, da se tako izognejo »jabolčnemu davku«. Tudi to poslovno prakso regulatorji že obravnavajo in jo bo morda Apple vendarle moral opustiti. Naslednje na vrsti pa bi lahko bilo (podobno monopolistično) zaklepanje brezstične tehnologije NFC na plačilno platformo Apple Pay in peščico benignih možnosti, kot je seznanjanje telefona in smučarske karte.

Naslovna fotografija: Deposit Photos

The post Apple bo prej ali slej moral še druge ponudnike pripustiti k okopavanju iVrtičkov appeared first on Tehnozvezdje.

Od omenjenih ima daleč največji »potencial« Googlov pomočnik, kajti za njim je milo rečena gora podatkov, na katerih se algoritmi učijo. Sledita Siri, ki je alfa in omega v Applovem ekosistemu, Alexa pa v Amazonovem. Bixby trojici niti približno ni dorasel in videti je, kot da se je Samsung zanj odločil, da lahko tudi za opisovanje svojih telefonov uporablja izraz »umetna inteligenca« in da se počuti enakovreden Applu. Za Korejce bi bilo bolje, če bi ga poslali kamor paše, med neuspešne inovacije in izkoristili ves potencial Googlovega pomočnika. Dodatna tipka za »zagon« Bixbija«, ki jo imajo premijski telefoni, namreč bega uporabnike, uporabne vrednosti pa nima.

Pametne pomočnice se ves čas učijo in spreminjajo, zato je težko govoriti o »nadgradnjah«, ki so letos pomembne. Lahko pa poskusim. Zdi se mi na primer zanimivo, da sta Alexa in Googlova pomočnica dobili domovinsko pravico tudi pri nas, Apple pa je s sistemom iOS 12 ter aplikacijo »Shortcut« uporabniku omogočil, da določi »ukaz«, ki sproži sosledje dejanj. Konkretno to pomeni, da lahko z govorom v angleškem jeziku nadziramo aplikacije, naprave ali »sisteme«, ki jih sicer Siri neposredno ne podpira. Na primer pametne domove v lastni režiji na odprtokodni programski opremi. Gotovo pa Siri še dolgo ne bo razumela, kaj šele govorila Slovensko, saj nas Apple ignorira ter noče sistema iOS niti posloveniti. O tem bi lahko razmislili vsi, ki nekritično hvalite vse, kar to podjetje izdela, pri čemer argument, da je tako zaradi naše majhnosti, ne zdrži. Sistem iOS je preveden v hrvaščino, od manjšin narodov pa imajo svojo različico najmanj še Slovaki.

Kakšen pa je smisel uporabe glasu v vsakodnevnem življenju? Nekomu je dovolj, če reši en sam problem. Na primer odpiranje dvoriščnih vrat, ko se bliža domu, tako da glasovno ukaže telefonu, da jih odpre. Drugim pa je vse skupaj »ničvredno« in neuporabno. Zabavno je sicer upravljati luči z govorom med ležanjem na kavču, če ravno telefon ni pri roki. Drugače pa zna biti hitreje to storiti prek aplikacije. Podobno velja tudi za televizor, če ga digitalni pomočnik zna upravljati. Kar pa ni samo po sebi razumljivo. Morda ga zna prižgati in ugasniti, pretikanje med programi pa je največkrat že zanj nerešljiva težava. Čeprav na primer to brez večjega naprezanja uspeva televizijskemu sprejemniku Neo. Uporabnost je tako zelo odvisna od primera do primera. Zgodba zase je glasba. Pametni zvočniki s pomočnikom nimajo odličnega zvoka, torej mora biti zadaj resen zvočniki sistem. A potem se pojavijo bolj konkretne težave. Kje je glasba? Zna pomočnik najti glasbene datoteke v omrežju oziroma podpira nam ljubo storitev pretočne glasbe? In naj mi prosim povedo, kakšen smisel ima možnost z glasom ukazati robotskemu sesalniku sesanje, ko mu (še) ne morem povedati, katero sobo naj počisti ali ko ima sesalnik nastavljen urnik sesanja.

Opaziti pa je, da digitalni pomočniki, ni važno, v kateri napravi živijo, spoznavajo lastnika in se mu prilagajajo. Še kako pomembno, ko govorimo v angleščini s slovanskim naglasom. Še pred leti je bila tak govor po domače za marsikateri sistem prepoznave govora nepremostljiva ovira, danes pa je razumevanje na mnogo višji ravni. Morda se ne bom preveč zmotil, če rečem prek 90-odsotno. Nekaj drugega pa je razumevanje, ko del vprašanja ali ukaza ni v angleščini. »OK, Google, who is Nika Zorjan«. Home mini v dnevni sobi, kjer je televizor večino časa prižgan, ker »mala« gleda Nikelodeon, je začel nekaj čivkati o tem televizijskem programu. Ne vem, če je oboje povezano, če pa je, potem me je začelo malce skrbeti glede »prisluškovanja«. Home v otroški sobi, pa je celo našel neki podobno zveneči ameriški podmorniški vojaški projekt. Po domače, iskanje glasbe slovenskih izvajalcev na Youtubu ali storitvi pretočne glasbe zna biti zelo podobno skeču »Eleven«.

Poglej še naše ostale preglede dogajanja v tem letu

• Zakaj “pametne ure” še vedno ni najboljši izraz in kje je bil poudarek pri športnih.
• O tem, da prenosniki verjetno še nikoli niso imeli boljše sezone.
• Kako so telefoni ob koncu leta le zlezli iz dolgočasja v nekaj vznemirljivosti.

Tudi sicer pa je treba povedati, da v digitalnega pomočnika vgrajen sistem prepoznave govora sicer razume pomen stavka (kolikor toliko), vendar je daleč od tega, da bi razumel pogovor. Pogovarjaje z njim je še vedno bolj kot ne neumno, ne glede na demonstracije, ko pomočnica kliče restavracijo in rezervira mizo. To, pa tudi telefonski pogovori preko pametnih zvočnikov, pri nas sicer ne delujejo. Predvsem pa ne dojame, kdaj govorimo njej, če ne uporabimo »aktivacijske« besede (Siri, ok google, alexa), kar v dobršnem delu omeji pristnost komunikacije s strojem.

Letos so torej pomočniki v pametnih zvočnikih začeli »uradno« delovati tudi pri nas, vendarle omejeno. Niti eden ne razume slovenščine, kar je svojevrstna »sramota« in nerazumljiva odločitev. Namreč Googlov prevajalnik naš jezik že zelo dobro razume, kar lahko mirno preverimo tako, da zaženemo aplikacijo in začnemo »telefonu« narekovati. Prav tako slovenščino razmeta televizijska sprejemnika Eon in Neo, ki delujeta na Androidu. Iz tega sledi le eno – da Googlovi jezikovni sistemi razumejo slovensko, le da njegov pomočnik tega znanja še ni prejel. Morda pa se nas bodo usmili in »slovenščino« omogočili v prihodnjem letu.

The post OB LETU OSOREJ: Žal mi je, a nočem razumeti slovenščine appeared first on Tehnozvezdje.

Preden se bodo preuranjeno veselili običajni, domači uporabniki – nadgradenj so deležni samo prenosniki s »touchbarom«, dotikabilno zaslonsko vrstico nad tipkovnico. Osnovni (13-palčni) Macbook Pro, mali 12-palčni Macbook in Macbook Air ostajajo enaki. Širijo se sicer govorice, da jeseni prihaja povsem nova družina jabolčnih prenosnikov, ampak za zdaj so tu bolj zmogljivi Pro-ji v 13- in 15-palčni izvedbi. Manjši naj bi bil deležen kar dvakratne, večji pa 70-odstotne pohitritve. To je povsem verjetna ocena, kajti Macbook Pro z zaslonom diagonale 13,3 palce je bil doslej obsojen na dvojedrne procesorje, večji pa je že imel štirijedrne z oznako H (45 vatov porabe v primerjavi s 15-imi oz. 28-imi vati pri procesorjih U). Poleg tega si je mogoče zaželeti do 32 GB pomnilnika, 2 ali celo 4 TB (pri večjem) diska SSD, zasloni se ponašajo s tehnologijo True Tone, tipkovnica je tišja in vgrajen je čip T2 za večjo varnost ter zbujanje navidezne pomočnice Siri.

Manjši Macbook Pro tako dobiva štirjedrna procesorja i5-8259U ali i7-8559U. S taktom 2,3 in 2,7 GHz sta oba precej nad bolj običajnima i5-8250U in i7-8550U (1,6 GHz in 1,8 GHz), vgrajeno pa imata tudi grafično jedro Iris Plus 655, znova precejšnja nadgradnja v primerjavi z UHD630, ki ga najdemo v večini prenosnikov s sistemom Windows. Sploh pa glede na prejšnje konfiguracije Macbookov Pro. Grafika ima tudi 128 MB svojega pomnilnika eDRAM. Pri 13-palčnem modelu gre sicer glavni pomnilnik do 16 GB, v osnovi ga je 8 GB, disk SSD pa do dveh terabajtov. Osnovna različica ima sicer 256 GB prostora za podatke.

Zaslon ima enako ločljivost kot doslej, zato pa kar 500 nitov svetilnosti (vse nad 350 je že odlično) in podporo za barvni razpon P3. S tehnologijo True Tone pa, podobno kot že zasloni v iPadu Pro in iPhonu X, prilagaja barve in svetilnost svetlobi v prostoru, da je slika bolj prijazna očem. Čip T2, ki so ga prvič predstavili v namiznem računalniku iMac Pro, prinaša varno zaganjanje, sprotno šifriranje podatkov in možnost priklica navidezne pomočnice z ukazom »Hej, Siri!« Tipkovnica, ki je v prejšnji generaciji ponujala premalo hoda in motila sodelavce, je zdaj menda izboljšana.

Večji Macbook Pro je dobil šestjedrna procesorja i7-8750H in i7-8850H, pač odvisno od konfiguracije. Delujeta pri 2,2 ali 2,6 GHz, med pospešitvami pa prvi zmore do 4,1 GHz, drugi pa do 4,3 GHz (procesorja U gresta do 3,8 ali 4,5 GHz). Grafična kartica je v vsakem primeru AMD-jev Radeon s štirimi gigabajti pomnilnika, lahko je Radeon Pro 555X ali Radeon Pro 560X. Pomnilnika je v osnovi 16 GB, lahko pa 32 GB. Disk se začne pri 256 GB in gre do 4 TB. Glede zaslona, tipkovnice in T2 je enako kot pri manjšem Macbooku. Tudi pri obliki, masi in cenah ne bo večjih sprememb. Torej se Macbook Pro 13 začne nekje pri dveh, Macbook Pro 15 pa pri treh evrskih tisočakih.

V Applu trdijo, da so prenosniki Macbook Pro že zdaj najbolj priljubljeni med razvijalci, novi modeli pa lahko kodo prevajajo še hitreje in z lahkoto poganjajo »virtualke« ter testna okolja. Poudarjajo še veliko sledilno ploščico, dinamične stereo zvočnike, tiho hlajenje in podporo za protokol Thunderbolt 3, ki med drugim omogoča priklop dveh zaslonov 5K ali kar štirih zunanjih grafičnih kartic. Kdor ve, zakaj rabi tako zverino in si nakup lahko upraviči oz. povrne, ima zdaj v ponudbi končno spet Macbooke, ki so vredni svojega imena.

Fotografiji: Apple

The post Končno znova Macbook Pro, kot se spodobi appeared first on Tehnozvezdje.

Na kratko – v tej rahlo utopični tehnicistični viziji sedanjosti in prihodnosti bomo domače naprave upravljali glasovno, kakšnih tipk in nerodnih vmesnikov ne bomo več potrebovali. Amazonova Alexa se je na Ifi pojavila v nekaj deset novih izdelkih in imela cel oddelek v hali, namenjeni start-upom. Primeri iz uvoda so povsem realni. Navidezno pomočnico so dodali v kuhinjske izdelke in belo tehniko (Bosh, LG, Miele, …), robotske sesalnike in kosilnice (znova LG, Neato in drugi), avte, televizorje (Toshiba, Vestel), nadzorne kamere, nove zvočnike in še kam.

Googlov pomočnik se širi malce počasneje in manj obsežno. Še vedno je pretežno na telefonih, urah in zvočnikih, najde pa se tudi kakšna kosilnica ali kakšna druga naprava. Toda obema ponudnikoma se zdi še kako pomembno, da sta prek različnih pripomočkov prisotna v čim več domovih. Ne samo domovih, ampak sobah. Glasovnega asistenta v vsak kotiček. Podatki tako pritekajo, obe korporaciji vesta več o nas, nam lahko strežeta bolj »prilagojene« oglase in prodajne akcije, obenem pa izboljšujeta svojo umetno inteligenco, da se nam zdi vedno bolj nenadomestljiva. Medtem Apple še ni ponudil svoje Siri drugim izdelovalcem naprav, kar pa bi se utegnilo z novim vodstvom te platforme tudi spremeniti. Drugače se bo zaostanek za vodilnima na tem področju še povečeval. In enako velja za Microsoft, ki je s Cortano sicer prisoten na osebnih računalnikih, a jo tam malokdo uporablja, izgubil pa je telefone in za zdaj ni niti poskušal zares prodreti v dnevno sobo ali kuhinjo. Po novem bodo do Cortane lahko prišli uporabniki Alexe (in obratno), kar velikanu iz Redmonda vendarle rahlo odpira vrata, vprašanje pa je, kaj lahko Cortana ponudi, česar Alexa ne ve ali ne zmore.

Še večje vprašanje pa je smiselnost vsega skupaj. V nekaterih situacijah (ko imaš polne roke) in za določena opravila je narekovanje res bolj priročno kot iskanje na zaslonu ali vrtenje gumbov. Tudi odgovore na določena vprašanja, ki se porodijo v tistem trenutku, je mogoče dobiti takoj. Pa preveriti vremensko napoved ali koledar in opraviti kakšno naročilo. V drugih primerih pa je vse skupaj naravnost trapasto. Če moram v kavni avtomat tako ali tako naliti vodo in vstaviti kapsulo, bo pač pritisnil še tipko za zagon. In v vsakem primeru moram biti blizu, ker kako bom drugače spil to skodelico? Koliko časa bo pralni stroj še vrtel boben me pravzaprav kaj malo zanima in sesalnik ali kosilnico lahko nastavim na redno rutino, ni mi ju treba vsakič znova opominjati, naj gresta v akcijo.

Inteligenca in uporabnost teh pomočnikov vsekakor napreduje, če nam želi industrija pokazati njihovo pravo vrednost, pa bi morala bistveno več narediti še širitvi njihove dostopnosti in poliglotstva. Alexa je jezikovno še vedno omejena na angleščino in nemščino, zemljepisno pa na ZDA, Veliko Britanijo in Nemčijo. Siri in Pomočnik Google ta sicer na voljo povsod, a tudi le v nekaterih jezikih in z malo uporabnimi podatki za države, kot je Slovenija. Microsoft pa Cortano še naprej po nepotrebnem veže na regijske nastavitve sistema Windows – če nastavim Slovenijo, me Cortana ne mara, če VB, je takoj na uslugo. Celotna panoga zabavne elektronike se obnaša, kot da cel svet govori angleško ali nemško in kot da nekateri ne živimo v državah, ki so vsem zadnja briga. Na Ifi smo na žalost gledali samo primere integracije že znanega v nove naprave, niso pa slišali nobene napovedi, da se bo obseg držav in jezikov, ki jih obvlada navidezna pomoč, kaj povečal.

The post Govorno upravljanje v kuhinjo in povsod drugam appeared first on Tehnozvezdje.

S tem zvočnikom se Apple spušča v boj tako z Amazonom in Googlom, ki že nekaj časa prodajata podobne »pametne« reči – Amazon Echo in Google Home –, kot tudi ali predvsem s proizvajalci enostavno povezljivih zvočnikom, kakršen je Sonos. Na odru so tudi seštevali, koliko stane kombinacija pametnega (Amazonovega) in kakovostnega (Sonosovega) zvočnika in »ugotovili«, da je dražja od 350 dolarjev, kolikor bo od decembra naprej, ko pride v prodajo, v Ameriki treba plačati za to glasbeno novotarijo podprto z navidezno pomočnico Siri.

Na začetku ga bodo prodajali še v Veliki Britaniji in Avstraliji. Siri bo torej govorila samo angleško. Mogoče je to malo presenetljivo, saj ta pomočnica v osnovi deluje povsod in tudi na storitev Apple music se je mogoče naročiti skoraj kjer koli na svetu. Vendar pa so posredi verjetno še drugi razlogi, navsezadnje sta tudi zgoraj omenjena zvočnika za pomoč v stanovanju omejena na peščico držav in jezikov. Kot bomo prihodnji teden (verjetno v ponedeljek tudi v živo ob 17-ih na tem naslovu) pokazali v naši naslednji oddaji, je vsaj enega od njiju drugje mogoče pripraviti k delovanju, a sta funkcionalnost in pamet zelo omejeni.

Za razliko od Amazona, kjer je v ospredju nakupovanje, in Googla, ki hoče biti v splošno pomoč, je pri Homepodu v ospredju glasba. Brez naročnine na Apple music vse skupaj nima smisla. Z njo pa naj bi zvočnik spoznaval glasbene okuse uporabnika (uporabnikov?) in mu pomagal najti nove izvajalce in pesmi. Poudarek je tudi na kakovosti predvajanja, saj naj bi bil to zvočnik, ki bo tudi v tem pogledu lahko pariral Sonosom in podobnim. Kar verjetno pomeni preveč izrazite base, a pustimo se presenetiti.

Siri bo mogoče vprašati še za kakšno drugo stvar in ji kaj naročiti, ne bo poznala samo glasbe. Kot drugi pametni zvočniki bo drdrala športne rezultate in vremensko napoved, pošiljala bo sms-e (s povezanega iPhona), prižigala ali ugašala luči in upravljala druge povezane pametne naprave v stanovanju. Ampak, kot rečeno, brez Apple music, je to precej neumen in nesmiseln zvočnik. Naročnikov na to glasbeno storitev pa je trenutno 27 milijonov, pa vsi skoraj zagotovo niso v ZDA, Veliki Britaniji in Avstraliji. Tako si je Apple izbral precej majhen krog potencialnih kupcev za izdelek, ki tudi ni ravno poceni in ne spada med impulzivne nakupe. Kot Amazonov Echo Dot, cenejši od njegovih dveh zvočnikov. Ta stane 60 evrov, občasno v akcijah še kakšen evro manj, za boljši zvok pa se ga da prek klasičnega izhoda priključiti na sistem hi-fi.

Cilj vseh teh naprav pa je jasen – zbrati čim več podatkov in informacij o uporabnikih, njihovih navadah, vprašanjih in ostalem, da bo umetna inteligenca v ozadju postala pametnejša, da bodo ponudniki vedeli več in tako lahko prilagajali svoje storitve, oglase in izdelke, pa tudi prodajali izsledke še komu.

The post Domači iPod bo kradel kupce Amazonu, Googlu, Sonosu, … appeared first on Tehnozvezdje.