Ponavljajoča se delovna poškodba ali RSI (Repetitive Strain Injury) ni nekaj, kar so si izmislili, temveč dejstvo. Vsakodnevno dolgotrajno sedenje za računalnikom je za telo obremenjujoče, to ve vsak od nas, ki ure in ure sedi in »bulji« v zaslon. Ne nazadnje imajo tenisači lahko poškodbo »teniški komolec«, ki jo medicina resno obravnava in je posledica ponavljanj enega in istega giba, zakaj torej ne bi več pozornosti posvetili zdravstvenim težavam, ki jih povzročajo neprimerno sedenje, neprimerna postavitev monitorja oziroma preprosto pretiravanje pri uporabi računalnika. Težko govorimo, da gre pri RSI-ju za bolezensko stanje, bolj za poškodbo − težave, ki se lahko pripetijo vsakomur od nas.

Človekovo telo se je skozi evolucijo razvilo v obliko, najprimernejše za počasno gibanje. Pri uporabi računalnika so nekateri deli telesa ne gibljejo veliko (ali so v neprimernem položaju), kar je še posebej izrazito pri uporabi miške. Težava je, ker uporabljamo zgolj eno stran telesa, druga stran pa miruje in postaja odrevenela. Če v takem stanju vztrajamo dlje časa, lahko to pripelje do poškodb. Pretiravanje pri uporabi računalnika, čemur so najbolj izpostavljeni mladoletniki, lahko negativno vpliva tudi na naš družbeni razvoj. Ljudje smo družabna bitja in potrebujemo družbo. Če se zapremo v svoj navidezni svet računalniškega okolja lahko postanemo tisto, kar so naši predhodniki poimenovali »vaški posebnež«.

Dokler nas občasno kaj boli, se običajno s tem večina od nas sprijazni. Nevšečnosti se lahko pojavijo, če RSI povzroči kronično poškodbo ali celo obolenje, ki zahteva obisk pri zdravniku in zdravljenje. Poudarjamo, da naš opis težav ni strokovno medinsko pravilen in popoln, saj je njegov namen zgolj informiranje o skrajnih možnostih, ki se nam lahko pripetijo, če se nevarnosti ne zavemo in ne skrbimo za svoje dobro počutje pri delu z računalnikom.

Boleče zapestje

Gre za poškodbo, imenovano sindrom karpalnega tunela (CARPAL TUNNEL SYNDROME − CTS) ali sindrom zapestnega prehoda. To je obolenje dlani oziroma sredinskega živca. Ta »teče« po tankem »tunelu« med kostmi dlani in tkivom, njegov namen pa je prenašanje informacij (dotik) s palca, kazalca in sredinca. Če se tkivo iz katerega koli razloga premakne ali nastane oteklina, to lahko vpliva na spremembo prostora – tunela, v katerem je živec. Živec je v skrajnem primeru lahko stisnjen ali razdražen, kar povzroča mravljinčenje ali odrevenelost prstov, kar je najbolj izrazito ponoči, ko telo miruje. Pri večini bolnikov je težko natančno določiti razlog nastanka CTS-a, saj je ta lahko posledica obolenj ali stanj (na primer nosečnost, revma, poškodba dlani, sladkorna bolezen, levkemija) ali pa tudi kot posledica dlje časa trajajočih opravil (tipkanje). Obolenje je lahko kratkotrajno in mine samo po sebi ali pa gre za kronično obolenje, pri katerem se stanje slabša.

Zdravljenje CTS-a je odvisno od resnosti simptomov in razloga nastanka. Če do obolenja pride zaradi uporabe računalnika in ne gre za posledico resnejše bolezni, je CTS moč pozdraviti ali ublažiti s počitkom, imobilizacijo zapestja in občasno s hlajenjem (ledeni obkladki). Treba pa je tudi spremeniti delovne navade. Prilagoditi višino stola, položaja tipkovnice oziroma na splošno oblikovati delovno mesto po ergonomskih načelih. Tudi v tem primeru je priporočljivo med delom delati premore in razgibavati zapestje. V skrajnem primeru pa vam zdravnik lahko predpiše zdravila, ki ublažijo simptome CTS-a.

Poškodbe kit in ovojnic

Gre za poškodbe mehkih tkiv (kite in ovojnice), ki se so v bližini sklepov in povzročajo bolečine ali otrdelost sklepov. Kite so vezi, ki mišice povezujejo s kostmi (ligamenti pa kosti povezujejo med seboj). Ko se mišice ali kosti premikajo, to povzroči obremenitev kit, ovojnic in ligamentov, kar ni narobe, dokler gre za premike, na katere smo navajeni. Če pa se mišica premakne v novi smeri ali z večjo močjo, lahko to povzroči poškodbe na celični ravni tako na kitah kot tudi mišicah samih. Poškodbe se čez čas zacelijo in tkiva se privadijo na nova bremena. Težave nastopijo takrat, ko zaradi ponavljajočih se neprimernih ali pretežkih gibov, zmanjka časa za celjenje. Poškodbe se začnejo kopičiti, dokler telo nima »tega dovolj« in nas obvesti v obliki bolečin običajno v sklepih, ki so kot pri CTS-u najizrazitejše ponoči. Problem je, da takšna poškodba, ki nastaja počasi, potrebuje tudi več časa za zdravljenje, v nekaterih skrajnih primerih pa lahko govorimo tudi o kronični okvari. Težava s poškodbami kit je tudi v tem, da za celjenje zahtevajo več časa, kot ga zahtevajo poškodbe mišic.

Tisto, kar nas zanima, je, da lahko do teh poškodb pride tudi pri uporabi računalnika. Najbolj so na udaru računalniški programerji, pisatelji (verjetno tudi novinarji) in vnašalci v podatkovne zbirke. Verjetnost nastanka poškodb je mogoče zmanjšati z upoštevanjem ergonomskih načel in uporabo ergonomsko oblikovanih izdelkov (mišk in tipkovnice). Predvsem pa je priporočljivo med delom delati odmore, v katerih pretegnemo vse telo s poudarkom na sklepih. Če pa je do težav že prišlo, so običajno dovolj posegi, ki smo jih omenili pri obolenju CTS, v skrajnem primeru pa obisk zdravnika.

Boleč vrat

Bolečine v vratu, v medicini znane kot sindrom zgornje torakalne aperture (Thoracic Outlet Syndrome − TOS) lahko povzroči več različnih poškodb živcev, ligamentov, mišic in drugih tkiv v bližini vratu, ki so največkrat rezultat slabe ali neprimerne drže. Tipičen primer je drža s spuščenimi rameni rahlo nagnjena naprej. Dolgotrajno vztrajanje v tem položaju lahko privede to bolečin v vratu. Morda ni odveč pripomniti, da lahko bolečine v vratu povzroči nošenje težkih bremen, torb ali nahrbtnikov (zato so na mestu pripombe, da so šolske torbe pretežke). Evolucija človeka še ni šla v smer prilagajanja telesa za nošenja bremen, obešenih prek ramen, in to negativno vpliva na zgornji del strukture telesa.

Kot kaže, je TOS od vseh doslej opisanih poškodb najresnejša. Težavna je v tem, da se pod oznako TOS skrivajo poškodbe različnih telesnih delov, s podobnimi simptomi a različnim načinom zdravljenja. Obstajajo celo telesni testi (vaje), ki pomagajo pri diagnosticiranju. Simptomi TOS-a so med drugimi lahko zatečenost rok ali dlani, modrikavo obarvane roke, občutek teže v rokah in dlaneh, bolečine v vratu in ramenih.. Kar nas zanima, je, da do TOS-a lahko pride tudi pri uporabi računalnika, kar je povezano z dolgotrajnim neprimernim sedenjem. Preventiva je enaka kot pri drugih doslej omenjenih težavah − odmori, sproščanje in razgibavanje telesa. Ker pa so lahko te poškodbe tudi težje, je v skrajnem primeru treba obiskati zdravnika in fizioterapevta.

Znaki, da ni vse tako, kot bi moralo biti

RSI lahko prizadene vrat, ramena, zgornji del hrbta, zgornje dele rok, komolec, spodnje dele rok, zapestje ali prste. Znaki se lahko pojavi kjerkoli v omenjenih telesnih delih:

• slabost
• utrujenost  
• pomanjkanje vzdržljivosti
• mravljinčenje, odrevenelost ali vznemirjenost
• občutek teže
• okornost
• težave pri stiskanju dlani  
• togost
• težave pri uporabi rok (npr. pri listanju revije, držanju skodelice za kavo)
• neprijetni občutki pri rokovanju
• težave pri nošenju predmetov ali držanju (npr. v avtobusu)
• okončine rade »zaspijo«
• ko se zbudite, vas boli zapestje ali imate občutek otrplih rok
• pomanjkanje nadzora in koordinacije
• mrzle roke
• velikokrat masirate dele telesa
• težave pri zapenjanju gumbov ali nakita
• drhtavice
• se izogibate športom, v katerih sta nekoč uživali
• bolečine ali prevelika občutljivost

Verjetnosti nastanka poškodb RSI lahko preprosto zmanjšamo tako, da se držimo nekaj preprostih in izvedljivih priporočil. Ko uporabljajte računalnik dlje časa, si po vsakih 25 do 30 minutah vzemite 5 minut odmora. Med odmorom vstanite, se pretegnite in razgibajte telo. Med delom poskušajte več uporabljati tipkovnico (pri uporabi tipkovnici je več gibanja) kot miško.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post Možnost resnih obolenj zaradi uporabe računalnika appeared first on Tehnozvezdje.