Ameriško reklo, da nobeno kosilo ni zastonj, v tem primeru vsekakor velja. Google je dolgo odganjal konkurenco in hranil svoje algoritme prepoznavanja motivov z zastonjskim sprejemanjem fotografij, vendar je po presoji vodilnih v tej korporaciji napočil čas za običajno zaračunavanje storitve. Uporabniki prav veliko alternativ nimajo več. Ali pač?

Marjan je že predlagal domačo shrambo s pomočjo omrežnega diska (NAS). To idejo podpiram, pri čemer pa kot dolgoletni uporabnik (zdaj že druge tovrstne naprave) lahko tudi potrdim, da rešitev ni enako elegantna kot »oblak« in da še zdaleč ni poceni. Kakovosten NAS stane približno 200 evrov ali več in vsaj še toliko dovolj velika diska zanj (npr. po 6 ali 8 GB). Dva pa morata biti zaradi zrcaljenja (Raid 1), da lahko preprosto zamenjamo tistega, ki bi se slučajno pokvaril, pa imamo še vedno vse podatke.

Za večino je vseeno ustreznejša kombinacija oblaka in kakšnega običajnega zunanjega diska za varnostno kopijo. Naj velja, da morajo biti tri kopije na različnih »nosilcih« in različnih lokacijah. Google še vedno ponuja največ zastonjskega prostora znotraj celotnega svojega dežnika One s 15 GB, vendar v to kvoto sodijo tudi Gmail in ostale storitve, ki že lahko prispevajo precej gigabajtov, razen če uporabnik redno izvaja čiščenje. Ostali so večinoma med dvema in petimi gigabajti, nekateri pa sploh ne nudijo ničesar zastonj, a so potem cenejši pri plačljivem delu ponudbe. Določene shrambe so univerzalne, namenjene shranjevanju česar koli, druge pa so namensko fotografske. Taki sta denimo Amazon Photos in SmugMug (pa tudi s slednjim povezani Flickr). Pri tovrstnih je nato nekaj več poudarka na samem prikazu galerije, oblikovanju albumov in podobnih funkcionalnostih, a tudi klasične, kot so Dropbox, iCloud in Onedrive imajo dokaj lepe in uporabne pregledovalnike fotografij.

V tabeli so zbrane cene za večino najbolj znanih in zanimivih shramb. Seveda smo kakšno tudi izpustili, ker jih je preprosto preveč. Navedli smo mesečne zneske, je pa pri nekaterih letna naročnina malo cenejša kot seštevek mesečnih, medtem ko pCloud ponuja celo enkratno plačilo za »doživljenjsko« uporabo. So tudi nekatere, ki so lahko del večjega paketa. Denimo 200 GB za iCloud znotraj naročnine na Apple One, ki stane 10,95 za posameznika ali 14,99 za družino, in vključuje še storitve Music, TV+ in Arcade. Pa seveda Onedrive znotraj Microsoft 365, nekoč Office 365, ki prinaša uporabo pisarniških programov. To naročnino lahko šolarji dobijo zastonj, vsak uporabnik pa dobi svoj terabajt prostora.

Za 100 ali 200 GB, kar zadošča za precej fotografij, sploh če enkrat ali dvakrat na leto zbrišemo vse manj uspele in podvojene, je letni znesek približno 20 ali 30 evrov. To ni veliko, je pa preskok na naslednji nivo z enim ali dvema terabajtoma in stotimi evri na leto kar konkreten. Res je, da se naročnine nabirajo in množijo, toda ta za oblak bi morala po našem mnenju biti ena prednostnih, ker več kot upraviči znesek s svojimi glavnimi lastnostmi. Fotografije in ostale vsebine so na varnem, čeprav seveda ne 100-odstotno, zato ne gre odmisliti ostalih varnostnih kopij. Poleg tega so dostopne vedno in povsod, z vseh naprav, hitro in zanesljivo. Še posebej Google Foto, a tudi kakšna druga, ponujajo zmogljivo iskanje prave med množico fotografij. Glede na to, koliko več fotografiramo in snemamo s telefoni v primerjavi s tem, kar smo počeli s fotoaparati, se je shranjevanje v oblak izkazalo za najbolj elegantno rešitev. Diski in vse ostalo za zagotavljanje storitev seveda stanejo, poleg tega je tudi bolje, če vsake storitve ne plačujemo s svojimi podatki in prikazovanjem množice neumnih oglasov.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

Ponudniki:

• Amazon Photos
• Apple iCloud
• Dropbox
• Google One
• IDrive
• Jottacloud
• Koofr
• Mega
• Microsoft Onedrive
• pCloud
• SmugMug

The post SOBOTNO IZBIRANJE: Če ne Googlu, bo najbrž treba komu drugemu razvezati mošnjiček appeared first on Tehnozvezdje.

Flickr je bil ob zatonu njegove e-poštne storitve in novičarske strani še ena najbolj zanimivih storitev, ki jih je imel v lasti Yahoo. Vendar je malokdo zaupal operaterskemu velikanu, da se bo z njo lepo vedel. Dodatna težava pa je bila že leta nespremenjena zahteva po Yahoojevem računu za uporabo Flickrja. Zdaj storitev za neznano vsoto prehaja pod SmugMug, ne predstavljam pa si, da bila cena ravno milijardna, prej je reda velikosti nekaj deset milijonov dolarjev.

SmugMug v Sloveniji verjetno ni zelo poznano spletišče, morda tudi zato, ker ne ponuja zastonjske različice storitve, v vsakem primeru je treba plačati nekaj evrov na mesec, vendar naročnik potem dobi neomejen prostor za shranjevanje fotografij. Flickr že ves čas ponuja tudi brezplačno opcijo, ki prinese terabajt prostora za fotografije, kar naj bi tudi ostalo, saj novi lastnik zagotavlja, da bosta storitvi še naprej ostali samostojni. Tudi za uporabnike naj se ne bi nič spremenilo, razen verjetno pogojev uporabe In, upam, zahteve po Yahoojevem računu. V SmugMugu poudarjajo, da je bila priložnost združiti obe fotografski skupnosti predobra, da je ne bi izkoristili. Zato lahko pričakujemo vsaj kakšno povezovanje ene in druge storitve, denimo prenos fotografij med obema, prikazovanje albumov iz prve v drugi in obratno, in tako naprej.

Vprašanje pa se je seveda, kakšno prihodnost še ima Flickr. Nekoč je bila to glavna fotografska knjižnica na spletu in tudi dajala merodajne podatke, kakšni in kateri fotoaparati so v uporabi. Zdaj ima menda nekaj čez sto milijonov uporabnikov, medtem ko so druge namenske (Google Foto) ali splošne oblačne shrambe (Dropbox, …) daleč spredaj. Nekatere se bolje razumejo s fotografijami, druge slabe, toda večinoma zadostno, da se malokdo še zateka kam drugam. In za bahanje s tem, kje smo bili in kaj smo videli, zdaj večinoma uporabljamo družabna omrežja (Instagram, Facebook, Snapchat, …), fotografije nas zanimajo tisti trenutek, všečkamo jih in pozabimo nanje. Kdo si še vzame čas, da gre urejat in gledat spletne albume? Seveda pa bi bilo lepo, če bi se pod drugačnim, bolj skrbnim lastnikom tudi zaradi prerojenega Flickrja ta želja po bolj privlačni in obstojni predstavitvi zabeleženega v objektiv med uporabniki spet malo bolj prebudila.

The post Preporod ali dokončno slovo Flickrja in spletnih fotoalbumov? appeared first on Tehnozvezdje.