Serviserji in mehaniki predstavljajo zadnji del verige tehnološkega prehoda ter so ključni za trajnost digitalnih storitev in e-mobilnosti. Elektrifikacija in digitalizacija voznega parka bosta zaživeli šele takrat, ko bodo ti akterji osvojili vsa potrebna znanja, uporabili široko paleto izdelkov in orodij za vzdrževanje novih vozil in tehnologij.

Ključno bo izobraževanje

Poleg prenosa znanja in izobraževanja serviserjev in mehanikov je Bartog vedno pomembno prispeval tudi k lokalni skupnosti. To se je odražalo predvsem v sodelovanju s srednjimi strokovnimi šolami, ki so del sistema strojnega izobraževanja, in katerih dogodkov so pogosto obiskovali tudi strokovnjaki Bartoga. Poleg tega Bartog aktivno sodeluje na različnih dogodkih ter uvaja napredno ponudbo orodij skozi svojo mrežo skoraj 40 poslovalnic. Še posebej pa je njihova podpora in sodelovanje izraženo v organizaciji tekmovanja Mladi mehanik Slovenije 2024, kjer so se dijaki iz 12 slovenskih poklicnih avtomehaničnih šol potegovali za naslov. Osvojil ga je Tobija Fabčič, dijak Šolskega centra iz Postojne. Na drugo in tretje mesto sta se z minimalno razliko v končnem seštevku uvrstila Nejc Furman s Tehničnega šolskega centra v Mariboru in Matic Doberšek, ki je zastopal Šolski center Celje.

Z vstopom Bartoga v skupino Tokić leta 2020 se je sistem izobraževanja slovenskih mehanikov dvignil na novo raven. »To smo dosegli s ponudbo izobraževanj in seminarjev TEC-izobraževalnega centra v Zagrebu, ki je vzpostavljen po najvišjih evropskih standardih in je pod posebnimi pogoji sedaj na voljo vsem slovenskim serviserjem in mehanikom. Tam so bila sklenjena številna sodelovanja, tako so v TEC prihajali tudi serviserji iz servisne mreže BHS in AMZS,« pravi vodje tehnične službe Bartoga Janez Cvek.

Strokovno vzdrževanje električnih vozil

Najbolj zanimiva so zagotovo izobraževanja, ki so povezana s servisom in vzdrževanjem električnih vozil, in ki jih je TEC verificiral po najvišjih evropskih standardih. S certifikatom TEC vsak udeleženec postane uradno certificiran za vzdrževanje električnih vozil, kar je še posebej pomembno, saj ta vozila delujejo z visoko napetostjo, ki velja za življenjsko nevarno. Čeprav to še ni strogo nadzorovano, po zakonih Evropske unije mehaniki brez tega certifikata ne bi smeli izvajati popravil na električnih in hibridnih vozilih. TEC je opremljen s kakovostnimi inštruktorji ter edinstvenim simulatorjem električnega vozila in njegovih okvar.

Bartog je ključni protagonist v razvoju avtomobilskega trga pri nas. Njegova vloga sega preko izboljšanja kakovosti storitev za vzdrževanje klasičnih vozil z notranjim izgorevanjem (ICE); prav tako je ključen pri pripravi servisne mreže za sprejem novih tehnologij. Kot nepogrešljiv partner poslovne skupnosti in vsakega posameznega voznika, Bartog aktivno prispeva k ohranjanju mobilnosti.

The post Priložnosti v elektrifikaciji in digitalizaciji avtomobilov appeared first on Tehnozvezdje.

Že pri moji Yogi vstavljanje diska še zdaleč ni bilo tako preprosto in hitro, kot pri klasičnih prenosnikih, kjer je bilo to samo stvar odvijanja nekaj vijakov. Tu je bilo treba previdno vzdigniti (prilepljeno) tipkovnico, pod njo najti vijake za odpiranje računalnika, paziti na vse notranje kable in priključke ter nekako vse skupaj zlepiti nazaj. Vseeno pa sem očitno imel še srečo, da sem z nekaj navodili, najdenimi na youtubu, ta postopek lahko opravil.

Novi Microsoftov prenosnik Surface Laptop ne samo, da ne ponuja nikakršne opcije za nadgradnjo, tudi popraviti se, če gre verjeti strokovnjakom v podjetju iFixit, ne da ničesar. Celo menjava baterije je prava muka in, kar je še huje, prodiranje v notranjost računalnik tako uniči, da se ga ne da več sestaviti nazaj. Tudi tam je treba z nožkom nad tipkovnico, ampak ne samo zato, da bi jo odstranil iz njenega ležišča, temveč jo mora serviser dobesedno prerezati, da se prebije do samih komponent. Te pa so tako ali tako prispajkane, neodstranljive in zložene tako, da je dostop do nekaterih skrajno težaven. Ko bo pri tem prenosniku, ki bo očitno imel težave tudi z obstojnostjo zunanjosti, karkoli odpovedalo, bo verjetno samo še za v smeti.

S tem seveda ne bo edina taka naprava. Že zdaj je marsikateri telefon, še posebej kakšen z atraktivnejšim izgledom, kjer je tudi vse zlepljeno skupaj, ob okvari skoraj nerešljiv. Podobno je pri tablicah. Novi iPad Pro je nedavno pri enakem postopku dobil le malo boljšo oceno (2/10) od popolne ničle Microsoftovega prenosnika. A vseeno se pri večini da nekako dvigniti zaslon, zamenjati vsaj baterijo in zadevo zlepiti nazaj. Tudi kakšen priključek se da popraviti in očistiti tipalo fotoaparata. Računalniki pa vendarle večinoma še premorejo vijake za dokaj neposreden dostop do notranjosti, če že baterija ni več v obliki preprosto odstranljivega kvadra na zunanji strani.

Razlogi za tako početje proizvajalcev so jasni. Po eni strani si kupci želijo vedno manjše, tanjše in lažje naprave, ki zahtevo vse večjo optimizacijo notranjega prostora in se tako izgublja prostor za modularnost in sestavljanje v obliki kock Lego. In za take »dodelane« izdelke je marsikdo pripravljen plačati precej več kot za neugledno, veliko, a lahko popravljivo »škatlo«. Po drugi strani pa tudi proizvajalcem ni v interesu, da bi telefone, tablice, računalnike in ostalo preveč popravljali in jim podaljševali omejeno življenjsko dobo. V času garancijskega roka zadevo preprosto zamenjajo – strošek tega imajo nedvomno vračunan v ceni izdelka –, kasneje z veseljem prodajo novo. Stara pa naj gre v reciklažo (upam, da vsaj to).

Žalostno je, da se tak princip uveljavlja predvsem pri zelo dragih napravah. Omenjeni prenosnik v najbolj smiselni konfiguraciji stane skoraj 1.500 evrov, cena pa se lahko povzpne kar na dva tisočaka in pol. To pa že niso več zneski, pri katerih bi uporabnik po denimo dobrih dveh letih, ko garancija ne velja več, lahkotno prenesel odpoved delovanja in seznanitev z dejstvom, da je računalnik samo še za na odpad.

Kaj nam ostane? Samo to, da pač ne kupujemo najbolj eklatantnih primerov takega potrošništva. Seveda pa je to spet  jalovo početje. Za tak tih protest se ne bo odločilo dovolj posameznikov, da bi se proizvajalcem poznalo na prodajnih številkah. Tovrstni telefoni ali računalniki so običajno najbolj privlačni in zmogljivi, in tudi težko je vnaprej vedeti, kateri izdelki bodo zaradi okvar najhitreje končali na zbirnih centrih. Kot običajno smo, tudi zaradi svojih želja in nečimrnosti, potrošniki vsaj na enem koncu spet potegnili krajšo.

The post Drago kupi in čez par let vrzi stran appeared first on Tehnozvezdje.