Posvetimo se najprej sejmu IFA. Ta je šel od začetka pandemije naprej skozi različne faze in ima zdaj tudi drugega organizatorja. Izvedba 2020 je bila smešna, pripravljena zgolj zato, da je nekaj bilo in da so tja pripeljali novinarje. Leto kasneje so nato sejem odpovedali, čeprav bi ga lahko izvedli, kar je dokazal ravno prvi IAA Mobility v Münchnu teden kasneje, kot bi morala biti IFA. Lanska izvedba večino prisotnih ni navdušila, očitno tudi ne interesnega združenja tehnološke industrije Gfu, ki je lastnik znamke IFA. Zato je slednje prekinilo sodelovanje s podjetjem Messe Berlin in poiskalo novega partnerja za organizacijo sejma, to je britansko podjetja Clarion Events. Sam dogodek sicer ostaja na berlinskem sejmišču, tako da Messe Berlin še vedno nekaj zasluži z njim, toda pozna se, da je drugačen. Sama organizacija je bila letos ena boljših doslej, o vsebini in kakovosti dogodka pa imamo nekoliko mešane občutke.

Še vedno je bilo mogoče videti in v roke prijeti marsikaj, tudi take izdelke, ki sicer do nas ne pridejo. Tudi kar veliko vsega so nakopičili v skoraj 30 hal, pa vendar nekako ni bilo enako kot v najboljših letih. Manjkal je pravi pomp, blišč, veliki razstavni prostori z ogromno zanimivostmi, med katerimi si zlahka kakšno zgrešil, če nisi bil dovolj pozoren ali na tesnem s časom. Tokrat se je dalo vse obhoditi zelo hitro, ker je bilo preprosto bistveno manj res zanimivega, in predvsem so se določeni izdelki zelo ponavljali, samo drugačna ohišja in napise so imeli.

Organizatorji so se pohvalili, da je sejmišče popolnoma zasedeno. Tehnično gledano to velja, vendar je bilo marsikje mogoče opaziti precejšnje razmake med razstavnimi prostori in mnoga podjetja, ki bi se nekoč stiskala nekje v spodnjih, manj pomembnih halah, so tokrat imel dokaj centralno pozicijo in nekajkrat več prostora. Nekdaj so Samsung, LG, Sony, Panasonic, Philips (skupaj s tem, kar pod to znamko ponuja TP Vision) in morda še kdo, ki sem ga nenamenoma pozabil, imeli zakupljene celotne dvorane. Tokrat sta bila prisotna le korejska velikana, pa še to samo prvi v standardnem obsegu. Polovici nekdanje Philipsove hale pa sta si razdelila Hisense in TCL.

Kakor koli organizatorji poudarjajo dobro zasedenost sejmišča in imena prisotnih podjetij, ni mogoče ubežati dejstvu, da mnogih velikih znamk s področja zabavne elektronike letos ni bilo v Berlinu, da so manjkale odmevne, pomembne predstavitve in da so bile nekatere celotne kategorije naprav zelo slabo ali ničelno zastopane. Običajno so kraljevali televizorji, tokrat smo se nagledali robotskih čistilcev in baterij (za kampiranje in podobno). Seveda lahko argumentiramo, da se trg spreminja, toda televizorji zanesljivo ostajajo pomembna kategorija in letos IFA ni dala dobrega vpogleda, kaj je tu novega in kdo kaj ponuja. Še celo LG ni prikazal enega samega! Tudi avdio del je bil precej zapostavljen, prenosnike smo videli zgolj pri podjetju MSI, medtem ko je Lenovo hlinil, da predstavlja novosti na Ifi, a ga v resnici na sejmu ni bilo. Telefoni že standardno niso bili v ospredju, toda vseeno smo bili skozi leta deležni pomembnejših novosti kot sta letošnja Honor Magic V2 in Fairphone 5.

Ne dvomim, da naslednja IFA ob stoletnici prireditve bo, pa najbrž še kakšna za njo. Vseeno pa me malo skrbi prihodnost sejma in podobno kot pri drugih, v prvi vrsti barcelonskem MWC-ju, se zlagoma zmanjšuje nabor razlogov za novinarski obiska. Še posebej ob naraščajočih izdatkih.

Morda še za odtenek manj optimističen sem glede salona IAA. Ta je bil za novinarsko srenjo znova razdeljen na dvoje, prvi dan, tudi s predstavitvami, je potekal na sejmišču, drugi dan smo se preselili na trge v središču bavarske prestolnice, kjer si je novosti lahko ogledala splošna javnost. Žal ni bilo prav veliko videti. Renault je prikazal novega Scenica, Volkswagen, Mercedes-Benz, Opel, BMW, Cupra in še kdo nekaj konceptov, večinoma brez kakršnih koli podatkov, zgolj z nepomembnim dizajnom (ki se bo do morebitnega končnega izdelka v večini primerov popolnoma spremenil), kitajski BYD je vložil veliko energije v dvig prepoznavnosti, pri Fordu smo končno lahko v živo pogledali že napovedane nove modele, Tesla je razstavila prenovljeni Model 3, to pa je bilo skupaj s še nekaj kitajskimi znamkami (Avatr, Dongfeng, Leapmotor, …) pretežno to. V primerjavi z nekdanjim orjaškim frankfurtskim salonom skromno, tudi v obsegu razstavnih prostorov.

Tisti del v mestu je sicer po svoje posrečen, ljudem ni treba hodit nikamor, avte imajo dobesedno pred nosom, nekateri paviljoni so bili zelo domiselni in atraktivni (Porsche, Volkswagen, Cupra, tudi BYD), vzdušje je bilo v lepem vremenu in brez koronskih ukrepov, ki so omejevali izkušnjo na dogodku pred dvema letoma, zelo dobro. Sva pa z Marjanom dobila občutek, da je bila gneča manjša kot tedaj. Morda sva prezgodaj zapustila prizorišče, morda sva v spominu potencirala tisto izpred dveh let, pa vendar nisva zaznala pravega navala. Žal so tudi tu nekateri, ki so v prvi izdaji razstavljali (Dacia, Hyundai, Kia, Polestar), tokrat manjkali ali pa ponujali le testne vožnje. Slednje niso napačna ideja, mogoče je dobiti nekaj vtisa o avtu, a mestno okolje z gnečo in nizkimi omejitvami hitrosti za to vendarle ni najbolj primerno.

Naslednje leto naj bi bil znova na vrsti pariški salon, ki se je od nekdaj izmenjeval s frankfurtskim in ki so ga nazadnje pripravili l. 2018. Kaj bo prinesel, če se bo zgodil, je težko napovedovati. Kot tudi prihodnjega münchenskega. Ta že zaradi nemške avtomobilske industrije zagotovo ima nekaj trdnih podpornikov, ali pa bodo ti dovolj za obstanek in mogoče še kakšno nadgradnjo, ki je letos ni bilo opaziti, pa je vprašljivo.

• 
  Renault Twingo: Toliko prevoženih kilometrov z gasom do podna nisem pričakoval!
• 
  TerraMow 500 Mini: Česa takšnega od cenovno ugodne kosilnice nisem pričakoval!
• 
  NEDELJSKI NASVET: Ko ne veš, kam bi se odpravil, vprašaj to aplikacijo
• 
  SOBOTNO IZBIRANJE: Umetna inteligenca nas dokazano poneumlja
• 
  Morda bo prav vaša fotografija letos razstavljena v pariškem Grand Palaisu

The post Sejem bil je navidezno živ appeared first on Tehnozvezdje.

Potem ko so Huaweiju Američani prirezali krila pri dostopu do novih tehnologij, se je podjetje bolj kot na telefone, kjer je za večino uporabnikov še vedno največja težava otežen dostop do Googlovih storitev in nekaterih aplikacij, osredotočilo na druge sodobne naprave. Še posebej na nosljive, kjer je fokus razvoja jasen. Spremljanje zdravje in merjenje fizioloških znakov.

Zapestni merilniki krvnega tlaka z napihljivo manšeto pravzaprav niso novost. Poznamo jih že dolgo. Še več. Nosijo jih bolniki, ki imajo občutne zdravstvene težave. Toda takšna zna samo eno. Meriti tlak. Medtem ko je Huaweijeva ura hkrati še časomer, nosljiva naprava za beleženje gibanja in športa ter spremljanje zdravja, katere baterija menda zagotavlja sedemdnevno življenjsko dobo. Kajpada je ta odvisna predvsem od pogostost uporabe.

Povedano drugače. Ura je dobila sposobnost merjenja krvnega tlaka. A ne na način, kot to počnejo Samsungove, ki jih je treba redno na vsakih 28 dni umeriti z domačim manšetnim merilnikom. To je potrebno, kajti merjenje poteka s tipalom srčnega utripa in brez omejevanja in postopnega sproščanja pretoka krvi. Kar je naloga napihljive manšete. Bodisi na zapestju ali nadlakti. Watch D jo ima. Njeno funkcijo namreč prevzame pašček, ki ga med merjenjem napihne zračna črpalka.

Postopek merjenja tlaka s pomočjo ure Watch D je identičen uporabi manšetnim merilnikom. Pašček mora biti ravno prav zategnjen, da ura ne opleta sem ter tja, kar je nenazadnje pomembno tudi za natančnost tipala srčnega utripa. Ravno tako ne sme biti preveč zategnjen, kajti v tem primeru je pretok krvi otežen in izmerjene vrednosti ne bodo najbolj natančne. Ko je pogoj izpolnjen, najdete funkcijo v meniju ure, jo zaženete in sledite navodilom na zaslonu.

Na sejmu IFA je Huawei predstavil še pametna telefona nova 10 in 10 Pro, prenosnik Matebook X Pro in tablico MatePad Pro!

Kljub priročnosti merilnika tlaka v uri nekaj ostaja nespremenjeno ne glede na izvedbo merilnika. Med merjenjem moraš biti popolnoma sproščen. Manjši gib lahko prekine postopek in ura bo izpisala opozorilo, da tlaka ni bilo mogoče izmeriti. Menda je najbolje meriti med sedenjem in ko roka z uro na zapestju počiva na nasprotni rami.

Huawei se je pohvalil, da je za uro že prejel vsa potrebna potrdila za prodajo na področju Evropske unije. Z drugimi besedami naj bi bilo merjenje krvnega tlaka dovolj natančno oziroma znotraj še dovoljenih odstopanj. Za enkrat tega ne morem potrditi, kajti med merjenjem na sejmu nisem imel možnosti rezultatov preveriti še z drugo napravo. Opazil pa sem nekaj drugega. Od štirih poskusov (po dvakrat z dvema urama), sta bila dva prekinjena, ker nisem bil dovolj miren, medtem ko sta v drugih dveh obe uri pokazali podobna rezultata.

Upam, da bo ura na voljo tudi v Sloveniji in jo bom imel možnost preizkušati dlje časa ter kaj več povedati o natančnosti v primerjavi s specializiranim domačim merilnikom. Po kratkem preizkusu verjamem, da ima veliko potenciala. Namreč, kdor bo želel, bo lahko krvni tlak izmeril kjerkoli in kadarkoli, dovolj bo, da se bo za hip nekam usedel in umiril. Meritve bodo nato zbrane v aplikaciji, kjer boste imeli vpogled na spreminjanje krvnega tlaka skozi daljša obdobja, kar je pomembnejše od enkratne meritve v primeru slabšega počutja. Cena za Watch D se bo v Evropi gibala okoli 400 evrov.

The post Sejem IFA: Ura, ki bo reševala življenja? (#video) appeared first on Tehnozvezdje.

Dovolj dolgo že sledim tehnološkemu svetu, da nisem presenečen, ko so izdelovalcev takšnih in drugačnih naprav zabavne elektronike polna usta energijske učinkovitosti in trajnostne naravnanosti. Zaradi energetske (in še kakšne) krize, takšne besede vedno padejo na plodna tla. A hkrati nisem pozabil zadnjega takšnega primera, ko varčnost ni bila več v osredju tistih hip, ko se je svet vrnil v utečene tirnice. Bo tokrat enako? Po pravici – Sanja se mi ne! Po eni strani mi je všeč, da govorijo o trajnostni, a po drugi je še boleč spomin na trenutek, ko mi je Samsung čez noč odstranil iz pet let starega televizorja aplikacijo Youtube zaradi »starosti« naprave in ukinitve podpore za ne vem kateri že operacijski sistem. Trajnost ni samo robustna izdelava in uporaba ekoloških, recikliranih, »ne vem še kakšnih« materialov, temveč (predvsem) zagotovljena skrb za programsko opremo. Nisem slišal, da bi katerikoli od izdelovalcev dal zavezo: »Televizor, ki ga kupite danes, bo enako deloval tudi čez deset let!« Ko bom slišal kaj takšnega, takrat bom verjel, da s trajnostno mislijo resno!

Trije veliki, Samsung, LG in TCL, so si privoščili in se razbohotili na površini vsak svoje hale (daleč največji razstavni prostor je kot po navadi pripadel Samsungu), so temu primerno dajali poudarek na velike, bolje rečeno ogromne zaslone. Njihove slike so milo rečeno odlične. Pa naj gre za največji 97-palčni OLED zaslon na svetu, skoraj dva metra in pol velik LG-jev televizor (G2), ali še večje Samsungove zaslone tehnologije mikro LED. Sploh slika slednjih še posebej izstopa. V svetilnosti, barvah in kontrastu. Dvoje te hitro postavi na realna tla. Cene, ki presegajo sfere običajnih smrtnikov, saj se merijo v več deset tisočih evrih, in preprosto dejstvo, da ima le malo srečnikov doma dovolj prostora za tolikšne »zverine«. V velikosti in podpori zaslonskih tehnologij, poleg omenjenih dveh večinoma govorimo še o QLED in mini LED, za omenjenima dosti ne zaostaja kitajski TCL, medtem ko sta Sony in Hisense letošnji sejem IFA preprosto preskočila. Bili pa so prisotni nekateri manjši, na primer izdelki nemške blagovne znamke Metz v kitajski lasti, potem televizorji srbske znamke Tesla in kot prav posebna zanimivost, televizorji Nokia. Izdelki Tesle in Nokia kakopak sodijo v nižji cenovni razred.

LG je pokazal še računalniški monitor, ki se po želji iz ravnega prelevi v ukrivljenega. Kako deluje, si poglejte v zgornjem video posnetku, kjer najdete še dva »televizijska« utrinka z letošnjega sejma.

The post SEJEM IFA: Vsi bi samo še velike, a tehnika je vseeno pomembna (#video) appeared first on Tehnozvezdje.

Poleg premijskih modelov, ki običajno nudijo največ, česar je izdelovalec v danem trenutku sposoben, modeli srednjega in višjega srednjega razreda običajno prinašajo največjo vrednost za denar. So skoraj tako lepi kot telefoni, pri katerih je estetika enako pomembna kot ostale lastnosti, nudijo najmanj dobre fotografske zmogljivosti, dostikrat odpirajo vrata tehnološkim inovacijam in v zmogljivostih ravno tako ne zaostajajo preveč. Primerni so tudi za zahtevne uporabnike, če ti za svoj telefon niso pripravljeni plačevati premijske cene. Vse to lepo opisuje Honor 70, eden od izmed izdelkov, ki jih je kitajski izdelovalec prestavil na včerajšnjem dogodku!

Izvršni direktor Honorja George Zhao se je dogodka udeležil preko spleta, da bi podal nekaj najbolj pomembnih napovedi za bližnjo prihodnost. Kaj to pomeni? Da bodo v Evropi v prihodnje na voljo modeli iz obeh premijskih družin, prepogljivi in običajni pametni telefoni Magic. Naslednja generacija uporabniškega vmesnika Magic OS 7 bo funkcijsko bogatejša in bo omogočila povezovanje naprav na sistemski ravni. Poleg tega naj bi bila tudi oblikovno sodobnejša. In še. Honorjeva aplikacija za fitnes in spremljanje zdravja bo za prenos in namestitev pripravljena že meseca oktobra. Zhao povezanosti s podjetjem Huawei ni omenil niti z besedo, toda kljub temu ne morem spregledati podobnosti Honorja 70 s telefonom Huawei Nova 10, in še posebej s tehnologije za povezovanje naprav, izmenjave datotek in dela na več zaslonih, ki se v pač pri njih imenuje Honor Share. Podobnosti so deloma opravičljive s kratkim obdobjem samostojnosti, predstavniki podjetja so mi zagotovili, da razvoj v povprečju traja tri leta, ali pa so razlogi drugje.

Kakorkoli že, Honor oblikuje celovito ponudbo med seboj povezanih naprav, pravzaprav nekakšen ekosistem naprav, sistema in aplikacij. Zato bodo imeli razvijalci možnost dostopa do sistemov, ki jih potrebujejo za razvoj aplikacij. Honor iz podobnega razloga širi partnerstvo z Microsoftom, predvsem zaradi preprostejše povezave telefonov in naprav z operacijskim sistemom Windows.

Zanimiv telefon srednjega razreda

Čast predstavitev novih izdelkov je imel direktor Honorja Evropa Tony Ran. Ni šel pretirano v podrobnosti in ker Honor 70 že imam ter nameravam v kratkem spisati podrobnejši test, za začetek nekaj najbolj osnovnih podatkov. Očem všečno oblikovanje krepijo ozki robovi okoli zaslona in diamantni vzorec hrbtne ploskve. Zmogljivosti mu zagotavlja soliden procesor Snapdragon 778G, ki mu tudi poganjanje bolj zahtevnih mobilnih iger ni popolnoma tuje in baterija kapacitete 4800 mAh s 65-vatnim hitrim polnjenjem. 6,67-palčni zaslon (skoraj 17-centimetrski) odlikuje 120-herčno osveževanje in 1920-herčno prilagajanje svetilnosti. Telefon ravno tako ne razočara v fotografski vsestranskosti, saj nudi 54-milijonsko glavno, 50-milijonsko širokokotno kamero, ki je primerna tudi za bližinsko fotografijo, 2-milijonsko globinsko in še 32-milijonsko sprednjo kamero. V konfiguraciji kamer do nekje izstopa tipalo Sony IMX 800 glavne zaradi fizične velikosti in dobre občutljivosti na svetlobo.

Honor 70 je na voljo v Sloveniji po priporočeni ceni 599 evrov v različici z 8 GB delovnega in 128 GB običajnega polnilnika v črni ali zeleni barvi. Že je na voljo v ponudbi operaterjev A1 in Telemach, medtem ko ga bo Telekom Slovenije v svojo uvrstil še pred koncem meseca septembra.

Še dve novosti, ki ju pri nas ne bomo videli

Tony je sočasno predstavil še dve novosti, od katerih bi vsaj eno z veseljem videl tudi pri nas. Kolikor sem se lahko prepričal, prenosni računalnik MagicBook 14 obeta veliko. Je namreč lepo izdelan, lahek, nudi izredno uporabno zaslonsko razmerje 3:2 ob razločljivosti 2K in obenem ni pretirano drag. Različica s procesorjem i5 brez ločene grafične kartice bo v Evropi na voljo za 1099 evrov, še dvesto več pa boste odšteli, če boste ob enakem procesorju želeli še grafično kartico Nvidia RTX 2050. Ravno tako ne bomo videli tabličnega računalnika Honor Pad z 12-palčnim zaslonom in ceno 329 evrov za različico s 4 oziroma dvajset evrov več s 6 GB delovnega od 128 GB običajnega polnilnika. Tablični in prenosni računalnik sta zanimiva zaradi že omenjenih možnosti povezave med napravami podjetja Honor.

The post SEJEM IFA: Honor se želi utrditi v višjem srednjem cenovnem razredu appeared first on Tehnozvezdje.

Najboljši primer tega je Samsung, ki je po dveh letih zopet popolnoma okupiral halo City Cube. Ker so v korejskem podjetju do zdaj že porabili »municijo« novosti, so novinarsko konferenco obrnili v drugačne vode. V povezljivost, umetno inteligenco in varčevanje. Ste vedeli, da so njihovi pralni stroji sposobni filtrirati 54 odstotkov mikro plastike, – ribe bodo vesele -, da prihranka v električni energiji in udobja, saj stroj javi, predno zmanjka detergenta, posebej ne omenjam. Na ogromni razstavni površini Samsung kaže vse, kar so predstavili v zadnjih mesecih, le da so v ospredju omenjene lastnosti. Ničesar niso izpustili. Ne telefonov, kjer so »zvezde« prepogljivčki, televizorjev, pri katerih se poleg prihajajoče tehnologije mikro LED začenja doba Samsungovega modrega (QD) OLED-a, zabavnega projektorja in tako naprej. V vsem tem bogastvu izdelkov in rešitev je manjkalo samo eno. Izdelek, za katerega bi lahko Samsung in berlinsko sejmišče rekla, da je bil predstavljen na sejmu IFA. Škoda, kajti tako smo bili prisiljeni poslušati stvari, ki smo jih tako ali drugače že vsaj enkrat slišali.

Nokia vztraja in ne naredi naslednjega koraka!

Nokia oziroma podjetje HMD Global je Berlin vsaj izbralo za uradno predstavitev treh novih telefonov, ene tablice in storitve, za katero nisem popolnoma prepričan, ali bo kadarkoli prišla do nas. Imenuje se Circular in z imenom nežno razkriva namen. Spodbujanje čim daljše uporabe telefona preko preoblikovanja pojma lastništva. Namesto da bi telefon kupili, ga boste najeli, za kar bo skrbela aplikacija, in nato zbirali semena. Dlje ga boste uporabljali, več semen boste zbrali in nižja bo najemnina. Storitev je že na voljo v Nemčiji in Veliki Britaniji, drugi trgi bodo dodani postopoma, vključuje štiri modele telefonov znamke Nokia, medtem ko je naročnina nanje med 13 in 30 evrov. Ker je v ospredju želja po trajnosti, bo HMD Global, ko se uporabnik odloči menjati telefon, poskrbel, da bo ta obnovljen in vrnjen v aktivno uporabo oziroma ustrezno recikliran, ko bo prišel do konca življenjske dobe.

HMD Global je ravno tako predstavil nove naprave in me ponovno razočaral. Še vedno niso ugriznili v kislo jabolko premijskih naprav. Raje vztrajajo v manj zahtevnem segmentu naprav tja do srednjega zmogljivostnega in cenovnega razreda. V tega namreč sodi Nokia X30 5G. Na videz daje občutek lepo in robustno izdelanega telefona z ohišjem iz kombinacije okvirja iz aluminija in plastične ploskve, pri kateri so uporabili 54 odstotkov recikliranega materiala. Zaščitno steklo preko zaslona. Velika baterija, ki zagotavlja več dni delovanja in s tem manj ciklov praznjenja in polnjenja ter posledično večletno delovanje ob počasnejši izgubi kapacitete. Izboljšane fotografske zmogljivosti (predvsem nočnega načina). In na koncu še zaveza po najmanj triletnem zagotavljanju varnostnih popravkov, so spet usmerjeni v trajnost naprave, za katero so dejali, da bo stala 529 evrov. Nova sta še telefona Nokia G50 5G (319 evrov) in poceni C31 s 6,7-palčnim zaslonom in večdnevno baterijo (129 evrov), tablični računalnik T21 (239 evrov), prenosni zvočnik in ušesni čepki z aktivnim dušenjem hrupa EarBuds 2, za katere so dejali, da so popolni dodatek Nokie X30.

Manj plastične in bolj natančne ure

Ure Amazfit so mi že prišle pod roko, toda v preteklosti z njimi nisem bil najbolj zadovoljen. Poleg »plastične« narave ohišja me je običajno zmotil manj natančen satelitski sprejemnik (GPS). Letošnji seriji GTR 4 za obilnejša moška in vizualno modernejše GTS 4 za nežnejša ženska pa naj bi imeli krožno polarizirano anteno in posledično boljši sprejem radijskih signalov vseh komercialnih satelitskih sistemov. Poleg nadgradnje programske opreme in aplikacije je izboljšano tipalo za optično merjenje srčnega utripa, za katerega trdijo, da je natančno skoraj tako kot merilni trak. Kaj je res, bo seveda pokazal test, če bom uro imel možnost uporabljati dlje časa. Obe uri sta sicer še vedno dokaj lahki, lažji od nekaterih drugih, a vsaj meni moteč plastični videz ni več tako izrazit.

The post SEJEM IFA: Ekologijo in trajnost imajo naenkrat vsi na koncu jezika appeared first on Tehnozvezdje.

IFA je mogoče najbolj realističen od vseh tovrstnih sejmov večjih razsežnosti. Tu običajno vidimo nove izdelke, ki kmalu zatem, najpozneje pa v predbožičnem obdobju pridejo na police fizičnih in v ponudbo spletnih trgovin. Malo je konceptov in polrealnih naprav, se pa kakšno leto zgodi, da sejmišče preplavi določena tehnologija, ki se kasneje in prime, in je bil tako »trend« precej napačen pokazatelj. Tako smo v zadnjem desetletju najprej videli poplavo tablic, kot odgovor na iPad, potem pa še televizorje in nasploh zaslone 3D, pa tudi navidezne resničnosti je bilo v določenem obdobju precej, a vseeno manj kot denimo v Barceloni na sejmu MWC. Toda zadnja leta večinoma ni bilo splošne »teme« dogodka in verjetno bo podobno tudi letos.

Od tega, kar pričakujemo, z največjo gotovostjo lahko napovemo ogromno novih (prenosnih) računalnikov in televizorjev, pa tudi druge avdio-video dnevnosobne opreme. Za telefone in tudi fotoaparate IFA nazadnje bi bila pravi poligon. Prenosnikov bo veliko že zato, ker je Intel nedavno predstavil kar dve seriji procesorjev desete generacije Core, tako z 10 kot 14 nm. Tako bo večina proizvajalcev osvežila obstoječe modele in pri nekaterih tudi prilagodila dizajn in zasnovo hlajenja, saj manjši proizvodni proces v teoriji omogoča delovanje z manjšo porabo energije in manj toplote. Verjetno bo veliko novih igričarskih modelov, med njimi nekaj različno poimenovanih primerkov kolaboracije Intela in določenih manj znanih znamk, katere cilj je bil izdelati enega najtanjših in najlažjih 15-palčnih igričarskih prenosnikov z odličnim hlajenjem ter veliko baterijo, kar zagotavlja dolgotrajno vzdrževanje najvišjih zmogljivosti. Zagotovo bo nekaj tudi računalnikov s Qualcommovimi procesorji, ki obljubljajo celodnevno avtonomijo, ki vključujejo tudi integrirano povezljivost 5G (ter seveda 4G).

Pri televizorjih tokrat najbrž česa spektakularnega ne bo, pretežno bomo zrli v običajne napredke pri svetilnosti, kontrastih, obdelavi slike, prikazu HDR in podobno. Utegne pa Samsung prikazati prve primerke zaslonov, ki kombinirajo tehnologiji OLED in kvantnih pik, kar bi utegnila biti ena od rešitev za prihodnost, skupaj z morda rešitvijo mini-LED in zdaj splošno uporabljano LG-jevo tehnologijo OLED, ki za vse pike uporablja belo svetlobo in čeznjo barvni filter. Vse več televizorjev bo imeli tudi podporo za novejše protokole povezovanja z drugimi napravami, denimo Applov Airplay, še vedno pa je na tem področju tudi ostra bitka operacijskih sistemov, v katero po novem vstopata tudi Hisense (s pomočjo Gorenja) in Huawei s svojima platformama Vidaa in Harmony OS.

Vsako leto vidimo nekaj novih možnosti za opremo pametnega doma, od sijalk do termostatov in še marsičesa, pa tudi mali in veliki gospodinjski aparati so vse bolj povezani in opremljeni z bolj ali manj uporabno »pametjo«. Na telefonskem področju veliko novosti ne bo, nekaj pa vendarle. Najbrž bosta kakšen nov mobilnik predstavila že skoraj odpisana, a še vedno vztrajna LG in Sony, končno bo paleto prenovilo podjetje HMD Global, ki uporablja znamko Nokia, kitajski TCL pa bo menda poslal na trg prvi telefon s to znamko namesto doslej uporabljane, a tudi vse bolj pozabljene Alcatel. Kakšno novost bi lahko videli tudi pri Lenovu oz. Motoroli. Medtem ko bo Huawei znova izkoristil uvodni nastop (keynote) svoje šefa Richarda Yu-ja za opisovanje zmogljivosti najnovejšega procesorja Kirin 990 (5G) in še določene omrežne opreme.

Karkoli bo še zanimivega, razburljivega in odštekanega bomo omenili in poskušali kar najbolje prikazati, skozi besedilo, fotografije in video. Zato se splača v teh dneh še bolj spremljani našo stran in profile na družabnih omrežjih. Tako Tehnozvezdje na Facebooku, Twitterju in Youtubu, kot tudi mojega na Twitterju in Instagramu.

Naše pokrivanje sejma

• Acerjeva predstavitev s prenosniki za vsak okus
• Asusove novosti za profesionalce in igričarski turbo fon
• Sonyjev novi “kompakt”
• Garmin med drugim stavi na sonce
• TCL na novo poskuša s telefoni
• Huawei je predstavil procesor, telefonov pa še ne
• Lenovo ima kopico prenosnikov Yoga

The post Na Tehnozvezdju izveš vse bistveno o novostih s sejma IFA 2019 appeared first on Tehnozvezdje.

Na kratko – v tej rahlo utopični tehnicistični viziji sedanjosti in prihodnosti bomo domače naprave upravljali glasovno, kakšnih tipk in nerodnih vmesnikov ne bomo več potrebovali. Amazonova Alexa se je na Ifi pojavila v nekaj deset novih izdelkih in imela cel oddelek v hali, namenjeni start-upom. Primeri iz uvoda so povsem realni. Navidezno pomočnico so dodali v kuhinjske izdelke in belo tehniko (Bosh, LG, Miele, …), robotske sesalnike in kosilnice (znova LG, Neato in drugi), avte, televizorje (Toshiba, Vestel), nadzorne kamere, nove zvočnike in še kam.

Googlov pomočnik se širi malce počasneje in manj obsežno. Še vedno je pretežno na telefonih, urah in zvočnikih, najde pa se tudi kakšna kosilnica ali kakšna druga naprava. Toda obema ponudnikoma se zdi še kako pomembno, da sta prek različnih pripomočkov prisotna v čim več domovih. Ne samo domovih, ampak sobah. Glasovnega asistenta v vsak kotiček. Podatki tako pritekajo, obe korporaciji vesta več o nas, nam lahko strežeta bolj »prilagojene« oglase in prodajne akcije, obenem pa izboljšujeta svojo umetno inteligenco, da se nam zdi vedno bolj nenadomestljiva. Medtem Apple še ni ponudil svoje Siri drugim izdelovalcem naprav, kar pa bi se utegnilo z novim vodstvom te platforme tudi spremeniti. Drugače se bo zaostanek za vodilnima na tem področju še povečeval. In enako velja za Microsoft, ki je s Cortano sicer prisoten na osebnih računalnikih, a jo tam malokdo uporablja, izgubil pa je telefone in za zdaj ni niti poskušal zares prodreti v dnevno sobo ali kuhinjo. Po novem bodo do Cortane lahko prišli uporabniki Alexe (in obratno), kar velikanu iz Redmonda vendarle rahlo odpira vrata, vprašanje pa je, kaj lahko Cortana ponudi, česar Alexa ne ve ali ne zmore.

Še večje vprašanje pa je smiselnost vsega skupaj. V nekaterih situacijah (ko imaš polne roke) in za določena opravila je narekovanje res bolj priročno kot iskanje na zaslonu ali vrtenje gumbov. Tudi odgovore na določena vprašanja, ki se porodijo v tistem trenutku, je mogoče dobiti takoj. Pa preveriti vremensko napoved ali koledar in opraviti kakšno naročilo. V drugih primerih pa je vse skupaj naravnost trapasto. Če moram v kavni avtomat tako ali tako naliti vodo in vstaviti kapsulo, bo pač pritisnil še tipko za zagon. In v vsakem primeru moram biti blizu, ker kako bom drugače spil to skodelico? Koliko časa bo pralni stroj še vrtel boben me pravzaprav kaj malo zanima in sesalnik ali kosilnico lahko nastavim na redno rutino, ni mi ju treba vsakič znova opominjati, naj gresta v akcijo.

Inteligenca in uporabnost teh pomočnikov vsekakor napreduje, če nam želi industrija pokazati njihovo pravo vrednost, pa bi morala bistveno več narediti še širitvi njihove dostopnosti in poliglotstva. Alexa je jezikovno še vedno omejena na angleščino in nemščino, zemljepisno pa na ZDA, Veliko Britanijo in Nemčijo. Siri in Pomočnik Google ta sicer na voljo povsod, a tudi le v nekaterih jezikih in z malo uporabnimi podatki za države, kot je Slovenija. Microsoft pa Cortano še naprej po nepotrebnem veže na regijske nastavitve sistema Windows – če nastavim Slovenijo, me Cortana ne mara, če VB, je takoj na uslugo. Celotna panoga zabavne elektronike se obnaša, kot da cel svet govori angleško ali nemško in kot da nekateri ne živimo v državah, ki so vsem zadnja briga. Na Ifi smo na žalost gledali samo primere integracije že znanega v nove naprave, niso pa slišali nobene napovedi, da se bo obseg držav in jezikov, ki jih obvlada navidezna pomoč, kaj povečal.

The post Govorno upravljanje v kuhinjo in povsod drugam appeared first on Tehnozvezdje.

Na fotografijah novinec deluje zelo podobno kot Galaxy S8(+), v živo pa niti ne. Prej spominja na Note8, ker je manj zaobljen od galaktičnih osmic, a bi LG težko obtožil kakšnega kopiranja, razen tega, da je z izjemo okroglin na robovih dokaj generične oblike. Občutek v rokah je bistveno boljši kot pri G6. Prijetneje ga je držati, ker ni tako oglat, izdelava se zdi na višjem nivoju, in posneti robovi zaslona so tokrat izvedeni lepše, ne nekoliko amatersko stopničasto kot pri G6. Zaslon je prvič po bananastih G-Flexih z organskimi diodami (OLED), ne LCD. Ločljivost je 1440 x 2880, o njegovi kakovosti po nekaj minutah na sejemskem razstavnem prostoru težko kaj konkretnega rečem, tovrstno ocenjevanje bo ostalo za pravi test. Vsekakor pa se ekran zdi več kot dovolj velik. Telefon pa je pri tem le malenkost širši in skoraj nič daljši kot Galaxy S7 Edge, še vedno referenca med telefoni z zasloni 16:9.

Med glavnimi izstopajočimi lastnostmi serije V je bil v prvih dveh inkarnacijah fotoaparat, v enici je bil preverjeno odličen. Zato je lepo videti, da se tovrstna osredotočenost nadaljuje. V že znani LG-jevi maniri telefon gleda dvojno. Glavni objektiv ima namreč običajno goriščnico (35 mm), drugi pa bolj širokokotno (16 ali 20 mm, povsem točnega podatka ne poznam). Tipalo pri prvem premore 16 milijonov, pri drugem pa 13 milijonov točk. Proizvajalec zelo na glas poudarja, da je zaslonka glavnega objektiva f/1,6, kar je najmanj med vso konkurenco in naj bi zagotavljalo, da na tipalo pade največ svetlobe, pomaga pa še optični umirjevalnik. Širše oko tega nima, zaslonka pa je z f/1,9 nekoliko slabša, a še vedno spodobna. Podatki Exif v fotografijah, ki sem jih posnel na sejmu IFA potrjujejo te vrednosti.

Sploh posnetki z glavnega tipala izgledajo zelo dobri, seveda pa je vzorec bistveno premajhen, da bi lahko sodil po njem. Širokokotne fotografije imajo znova nekoliko več šuma in motiv na njih hitreje »razpade« na »piksle«, pa vseeno ne izgledajo slabo. Še posebej ob upoštevanju dejstva, da na razstavnem prostoru niti približno ni idealna svetloba in da bo večina posnetkov s to goriščnico verjetno nastala podnevi. LG zelo poudarja možnost ročnih nastavitev. Pri videu (seveda v 4K) pa je mogoče snemati tudi v načinu Cine-Log, ki je ekvivalent fotografiranju v raw. Torej brez izgube informacij in z možnostjo kasnejšega popravljanja vseh parametrov slike.

Izstopal naj bi tudi zvok, saj telefon premore četverni digitalno-analogni pretvornik, ohranja pa tudi klasični 3,5-milimetrski izhod za slušalke. Priložene naj bi bile slušalke Bang & Olufsen. Shrambe je tokrat minimalno 64 GB, ne zgolj 32 kot pri G6, mogoče pa jo je povečati s pomnilniško kartico. Obstaja bo tudi različica V30+ s 128 GB, delovnega pomnilnika pa bo v vsakem primeru 4 GB. Velikost baterije je 3300 mAh, kar je verjetno nekje na meji sprejemljivega. Če se kaj kaže kot potencialna hiba, je to LG-jeva programska oprema, a bom to tudi prihranil za resnejši preizkus. V30 bi do Slovenije lahko prišel oktobra, lahko tudi kasneje, ni pa še sploh zagotovo, da ga bodo prodajali pri nas. Cena v prosti prodaji bo verjetno bližje 900 kot 800 evrom.

The post LG V30 – Prvi vtisi o resnem konkurentu Samsungovim osmicam appeared first on Tehnozvezdje.

Linija Phantom je tista, ki je povzdignila DJI v skoraj sinonim za (pol)profesionalne snemalne letalnike. In Phantom 4 Pro je eden prvih na trgu, ki ima že privzeto vgrajeno kamero z enopalčnim tipalom. Doslej pa je bil na voljo samo v beli barvi. Zato je nova različica Phantom 4 Pro Obsidian nesvetleče (»mat«) črna. Druga poglavitna razlika glede na že znani letalnik pa je v nosilcu kamere, ki je zdaj izdelano iz magnezija in prevlečeno s posebnim premazom. Proizvajalec je predstavljanju tega modela namenil veliko časa, toda v resnici česa novega ni pokazal. Cene se še naprej gibljejo med 1700 in 2000 evri.

Malce večja ali vsaj za vsakdanjo uporabo je sprememba pri zložljivem modelu Mavic Pro Platinum. Tudi ta je pridobil novo barvo, a bolj pomembno je desetodstotno podaljšanje letalnega časa, kar pomeni, da z enim polnjenjem baterije zdaj reč v zraku ostane do pol ure. In pa menda kar 60-odstotno zmanjšanje hrupa, kar je bila prej ena glavnih pripomb uporabnikov. V podjetju so poleg elektronike motorja spremenili obliko propelerjev, tako da tudi to pridobitev v bistvu v večjem delu lahko izkoristijo obstoječi lastniki Mavica Pro. Ta še naprej stane 1200 evrov.

Manjši letalnik Spark pa je pridobil sferično in panoramsko fotografiranje, za kar na srečo ne bo treba kupiti novega, ampak zgolj nadgraditi programsko strojno opremo (firmware) in aplikacijo na pametnem telefonu.

The post DJI utrjuje vodilno mesto med ponudniki snemalnih letalnikov appeared first on Tehnozvezdje.

Pred dvema letoma je bil Alcatel Idol 3 eden bolj zanimivih modelov srednjega razreda. Strojno je bil soliden, imel je velik in lep zaslon, kovinsko ohišje, kar takrat še ni bila norma, in tudi unikatno lastnost sprednje strani, ki je bila s stereo zvočniki v bistvu spodaj in zgoraj enaka in je lahko uporabnik obrnil telefon, kakor je želel. Idol 4 je nadaljeval v podobni smeri, a so se že pojavili močni tekmeci, podobno pa bo verjetno tudi s svežima modeloma Idol 5 in Idol 5s.

Četudi s ta na pogled zelo podobna in ju loči samo ena črka v imenu, gre v bistvu za dva povsem različna izdelka. Idol 5, ki bo v prosti prodaji stal 240 evrov, na vsakem koraku daje vedeti, da je iz nižjega cenovnega razreda. Delno je kovinski in delno plastičen, Mediatekov procesor je manj zmogljiv od tistega v 5s, fotoaparat je prav tako slabši, čeprav ima nazivno višjo ločljivost (13 milijonov točk proti 12-im), saj je tipalo manjše, in vgrajene shrambe je zgolj 16 GB. Tudi zaslon, znova po diagonali in ločljivosti enak (5,2 palca, Full HD), ni enako kakovosten. Razlika je nekje na ravni Huaweija P10 in Honorja 9.

V vsakem primeru Idol 5s s priporočeno ceno 400 evrov izgleda mnogo naprednejši telefon in tudi boljši v rokah. Daje namreč precej bolj trden občutek, četudi sprednje steklo ni enako lepo integrirano v celotno obliko. Nekako podobno, kot je bilo pri prvem Oneplusu. A kljub temu da dražji model poganja osemjedrni procesor Helio P20, da ima tri gigabajte pomnilnika in 32 GB shrambe, na papirju spodoben fotoaparat z 12 milijoni točk (in osmimi milijoni spredaj), priključek USB-C (za razliko od microUSB pri cenejšem) in v štartu Android 7.1, bo vseeno težko konkuriral tako omenjenemu Honorju, kot Moto X4 in še nekaterim telefonom v podobnem cenovnem razredu. Ti prinašajo še nekatere trike, denimo vodotesnost, lepšo obliko, dvojni fotoaparat, bluetooth 5, večjo baterijo in še kaj. Zvočnika sta pri 5s ostala, obračanje vmesnika pa ne. Proizvajalci, kot je Alcatel oz. TCL, res morajo ponuditi nekaj več, nekaj posebnega, česar pri družini Idol 5 nisem opazil.

Podjetje poskuša tudi z brezštevilnimi drugimi modeli v nižjem cenovnem razredu. Med njimi je A7 XL, ki ima ob enormnem zaslonu (šest palcev) dvojni fotoaparat v slogu Honorja 6X, kar pomeni glavno tipalo z 12-imi in pomožno z dvema milijonoma točk z dodatne informacije o »globini«. Telefon bo stal 280 evrov.

Kitajsko poreklo proizvajalca pa se pozna pri izdelku Movetime Family watch MT30. To je namreč »pametna« ura za otroke z vgrajenim GPS-om, prek katere lahko starši spremljajo lokacijo otroka. Ura pa ima tipko SOS, da lahko malčki pokličejo na pomoč, če je treba. Ura daje kakovosten vtis, tudi s svojim izgledom, ne bo pa ravno poceni, saj bo priporočena cena 170 evrov. In zdi se mi, da bo v kakšni drugi državi bolj smiselna kot v Sloveniji.

The post Alcatel se še trudi, a od njega pričakujemo več appeared first on Tehnozvezdje.