Če zadnja leta niste sedeli na ušesih in ne verjamete slepo dezinformacijam iz jabolčnega nasada, potem vam je znano, da nekatere ure in telefoni tehniko izboljšanja natančnosti določanja geografskega položaja poznajo že kar nekaj časa. Odkar je ustrezen čip zasijal v Xiaomiju Mi 8 daljnega leta 2018. Veliko od tega tedaj niste imeli, saj je bilo v orbiti bore malo ustrezno nadgrajenih satelitov. V ure je dvopasovni sprejemnik zato vstopil kasneje, v letu gospodovem 2021.

Satelitski sprejemnik prisluškuje satelitom, da bi na podlagi njihovih signalov dojel, kje je na »kugli zemeljski«. Več signalov iz različnih satelitov ujame, bolj natančen je. V primeru ameriškega sistema GPS in sprejemanja signala L1 (1575 MHz) to pomeni natančnost plus/minus pet metrov. Tako pravi teorija. Praksa je marsikdaj drugačna in natančnost slabša. Najprej zato, ker ima naprava na dani lokaciji moten pogled na nebo in spremlja signale manj satelitov ali ker sprejema od dreves, stavb, pečin ali česa drugega odbite signale. Eno, drugo ali oboje je razlog, da se marsikdaj sled poti ne vije do centimetra natančno po zemljevidu. Če bi bilo samo to, potem se verjetno nihče pri zdravi pameti ne bi pretirano razburjal. Vendar ni. Napake v določanju položaja se poznajo v izračunu prehojene, pretečene ali prevožene poti, za kar pa nam kar na enkrat ni več vseeno.

Zadnjič sem se peljal po odročnih gozdovih in bil negativno presenečen, ker znak na zemljevidu osrednjega zaslona ni bil naliman na cesto, temveč sem se po njegovem vozil čez drn in strm.

Ko smo Evropejci zagnali satelitski sistem Galileo, so začele krožiti govorice o nekaj decimetrski natančnosti. Ničesar pretresljivega niso naredili, razen, da so sateliti takoj oddajali na pasovih E1 in E5. Popolnoma na enak način izboljšano natančnost nudi sistem GPS, le da pri tem govorimo o signalu L5 (1176 MHz). Bistvo drugega signala je, da z njegovo pomočjo sprejemnik zazna in odstrani odbite signale, ki potujejo po daljši poti in zato v izračun položaja vnesejo napako. Kakopak ima tehnika smisel samo takrat, kadar je nad sprejemnikom dovolj satelitov, saj kadar jih je malo, ne more kaj dosti izboljšati natančnosti. Še vedno bodo torej sledi, ki se ne bodo natančno vile po poti.

Pri dvopasovnem satelitskem sistemu gre za zlitje starega z novim. Signal L5 sistema GPS je namreč močnejši in omogoča natančnejše določanje položaja, zato je bil rezerviran za kritične sisteme, na primer letalstvo. Poleg tega zahteva hitrejši »čip«, katerega ne morejo vgraditi ravno v vsako nam namenjeno napravo. Toda že to, da s pomočjo obeh signalov sprejemnik »odstrani« neželene odbite signala, zna močno izboljšati natančnost predvsem ur in telefonov.

Naslovna fotografija www.euspa.europa.eu

The post NEDELJSKI NASVET: Zato so nekatere ure natančnejše od drugih appeared first on Tehnozvezdje.

Odkar je Apple omogočil klic na pomoč preko satelita, o tem razmišljajo tudi drugi izdelovalci telefonov. Kljub pričakovanju, da se bo s podobno funkcijo pohvalil Samsung, se to ni zgodilo. Ravno tako za enkrat ni na obzorju, da bi funkcijo prav kmalu v svoje naprave vključil kdo drug, zato je zanimiva nekoliko drugačna pot, ki praktično vsak telefon spremeni v satelitskega.

Motorola Defy Satellite Link je Bluetooth dodatek, ki ga povežete s svojim pametnim telefonom oziroma z aplikacijo Bullitt Satellite Messenger za sistema Android in iOS, nakar ta temu omogoči klic v sili, deljenje lokacije in dvosmerno sporočanje preko odprtega standarda satelitske komunikacije 3GPP NTN. Na predstavitvi dodatka v Barceloni dan pred odprtjem svetovnega mobilnega kongresa (MWC 2023), so mi povedali, da praktično lahko uporabijo katerikoli satelitski sistem, vendar so se za zdaj odločili za EchoStar in Inmarsat. Slednjega sestavlja 13 satelitov v geostacionarni orbiti na višini slabih 36 tisoč kilometrov. Storitev bo ponajprej pokrivala površino Severne Amerike in Evrope, nakar jo nameravajo še v tem letu širiti na ostale kotičke sveta.

Naprava je majhnih mer, a je ohišje kljub temu prestalo zahtevne vojaške standarde (Mil-Spec 810H), ter nudi povečano odpornost na vodo in prah po standardu IP68. Baterija s kapaciteto 600 mAh zagotavlja dovolj energije za večdnevno avtonomijo. Na telesu napravice je gumb za klic na pomoč in pošiljanje lokacije, da jo je mogoče v skrajni sili uporabiti brez pametnega telefona.

Motorola Defy Satellite Link bo na voljo od aprila naprej po ceni 119 evrov. Tej ceni je treba dodati še mesečno naročnino, ki je odvisna od izbranega paketa in se začne pri petih dolarjih. Na voljo bo še paket naprave in enoletne naročnine za 169 evrov, v katere je vključen dostop do središča za pomoč (SOS Assist) in 30 dvosmernih sporočil mesečno.

• 
  Buzz »popravljen« in s štirikolesnim pogonom!
• 
  Nehajte sanjati o vodiku in trajnostnih gorivih!
• 
  To je kamera, ki cilja na en sam popoln posnetek
• 
  SPREGLEDANO: Zabaven in tudi, temu ni moč oporekati, na trenutke TRAPAST
• 
  QNAP uspešno opravil varnostno preverjanje svojega operacijskega sistema

The post Dodatek, ki vsak telefon spremeni v satelitskega appeared first on Tehnozvezdje.

Največji dobavitelj procesorjev (»sistemov na čipu«) za mobilne naprave bo funkcionalnost prvič vključil v modem X70 5G, ki je sicer že del Snapdragona 8 druge generacije, vendar prve pošiljke tega procesorja še nimajo podpore za ustrezne frekvence. Modem podpira frekvenčne pasove okrog 1600 MHz in se za razliko od Applove rešitve naslanja na satelitski sistem Iridium, ne na Globalstar. Prednost prvega je pokritost bolj ali manj celotnega »globusa« in tudi v tem, da so sateliti precej bliže, v nizkozemeljski orbiti, medtem ko so Globalstarjevi (manj številčni in menda tudi starejše tehnologije) v srednji orbiti.

Zaradi lažje povezljivosti in dostopnosti povsod naj bi ta sistem dal možnost ne samo klica v sili na odročnih lokacijah, temveč pošiljanja in sprejemanja kratkih sporočil kjerkoli po svetu. Bo pa menda treba sporočila pošiljati z namensko aplikacijo in videli bomo, kako jih bodo zaračunavali.

Prihajajoča serija Samsung Galaxy S23 predvidoma še ne bo podpirala Qualcommove satelitske rešitve, kot verjetno tudi ne nekateri drugi telefoni s Snapdragonom 8 druge generacije (Xiaomi 13 ali Vivo X90 Pro), morda pa so v korejskem podjetju zasnovali lastno. Qualcomm Satellite naj bi se tako v končnih izdelkih pojavil v drugi polovici leta.

Naslovna ilustracija: Iridium

• 
  Buzz »popravljen« in s štirikolesnim pogonom!
• 
  Nehajte sanjati o vodiku in trajnostnih gorivih!
• 
  To je kamera, ki cilja na en sam popoln posnetek
• 
  SPREGLEDANO: Zabaven in tudi, temu ni moč oporekati, na trenutke TRAPAST
• 
  QNAP uspešno opravil varnostno preverjanje svojega operacijskega sistema

The post Androidna satelitska komunikacija prihaja še letos appeared first on Tehnozvezdje.

Astronomi so na nogah, kajti nekaj tisoč satelitov v nizki zemeljski orbiti bo dodobra omejilo pogled na nočno nebo. Toda Musk, Starlink je omenil v svojem govoru na okrnjenem svetovnem mobilnem kongresu (MWC) v Barceloni, se s tem pretirano ne ukvarja. Čeprav vanj »meče« na milijarde dolarjev, namerava morebitni dobiček nameniti življenjskemu cilju, osvojitvi Meseca in Marsa.

Napovedal je, da bo Starlink v naslednjih 12 mesecih doseglo 500 tisoč uporabnikov in globalno pokritost, kar bo pravzaprav veliko korak naprej od zdajšnjih slabih 70 tisoč iz dvanajstih držav. Ker je znan po prenagljenih in preveč optimističnih izjavah, je tudi to treba vzeti z rezervo. Nenazadnje je aktivnih vsega 1700 satelitov od nekaj deset tisoč načrtovanih, medtem ko je sistem v bata fazi.

Predno bo začel prinašati denar, bo vanj po prepričanju Muska vanj vloženih 5, morda celo 10 milijard dolarjev. Končna cena izgradnje sistema pa bo med 20 in 30 milijardami.

Predvsem pa niti približno ni poceni. Komplet s sprejemnikom, satelitsko anteno in usmerjevalnikom brezžičnega omrežja Wi-Fi uporabnika stane 499 dolarjev, čemur moramo dodati še mesečno naročnino v višini 99 zelencev. Cena terminala je sicer subvencionirana. SpaceX zanj odšteje dobrega tisočaka, ker pravzaprav ni veliko, kajti do nedavnega je bila cena še višja. 3 tisoč dolarjev. Kakor koli že. Če je sreča mila in so razmere na lokaciji uporabnika optimalne, potem mu je dosegljiva obljubljena dotočna 100 Mb/s in 20 Mb/s odtočna hitrost dostopa v internet pri dokaj visokih zakasnitvenih časih v povprečju okoli 40 milisekund.

Na spletni strani www.starlink.com lahko preverite, kdaj bo na voljo in če želite, oddate prednaročilo. V Sloveniji naj bi bil na voljo predvidoma enkrat leta 2022.

SpaceX dostop do interneta trži neposredno, toda pričakovati je, da bo začel sklepati dogovore z operaterji v posameznih državah. Musk meni, da je Starlink komplementaren omrežjem pete generacije (5G) oziroma storitev, ki bo zapolnila vrzel med mobilnimi in optičnimi omrežji za dostop v internet.

The post Starlink za 99 dolarjev ob letu osorej v Sloveniji? appeared first on Tehnozvezdje.

Gneča na nebu

Okoli zemlje kroži več kot dvesto navigacijskih satelitov, ki niso bili izstreljeni izključno zato, da bi se lahko uporabniki lažje usmerjali v prostoru. Prvi navigacijski satelit je bil izstreljen v času hladne vojne, ko se je tekmovanje med Ameriko in Sovjetsko zvezo preselilo v vesolje. Po propadu komunizma in kolapsu Sovjetske zveze je v težave zašel tudi njihov sistem satelitske navigacije GLONASS. Ameriški sistem GPS je dosegel vojaški in ekonomski monopol, ki načeloma še vedno traja. Rusi so prenovili svoj sistem, ki spet deluje, hkrati pa ga za določanje položaja uporabnikov vzporedno s sistemom GPS podpirajo tudi pametni telefoni. Kitajska, ki je nekaj časa finančno sodelovala z Evropo pri gradnji sistema Galileo, se je na koncu odločila za gradnjo svojega sistema Compass oz. Beidou, katerega razvoj je že prehitel Galilea. A tudi kitajski sistem še ni globalen, saj pokriva le področje Azije. To je dodatno zapletlo gradnjo evropskega sistema, saj želita Evropa in Kitajska uporabljati iste frekvence, po mednarodnih sporazumih pa te pripadejo tistemu, ki jih začne uporabljati prvi.

Bolj natančen od ameriškega

Natančnost sistema je res boljša od ameriškega GPS-a, a malce dvomim trditvi, da tudi v mestnih »kanjonih«. Mesta so problematična, kajti zaradi visokih zgradb so signali s satelitov moteni, natančnost sistema pa je sorazmerna s številom satelitov, katerih signale naprava hkrati sprejema. Ako pa bodo lahko te za določanje položaja sočasno uporabljale tako Galileo, kot tudi GPS, potem to drži. Galileo sam po sebi v mestih ne bo kaj dosti izboljšal natančnosti, skupaj za GPS-om pa prav gotovo. Kot strel res kapitalskega kozla pa mi deluje trditev, da bo sistem segel tudi v predore. Kaj točno so mislili, sicer ne vem, vem pa, da tam ne more delovali, kajti v predor, daljši imajo itak zavit vhod in izstop vanj, signali neposredno s satelitov ne morejo prodreti. Pika. Dobro, da ni kdo celo zapisal, da bo omogočil navigacijo v rudniških jaških!

Je bil potreben?

Mnogi so, verjetno pa prepričanja do danes niso spremenili, menili, da sta ameriški GPS in ruski GLONASS dovolj, da Evropa svojega satelitskega sistema ne potrebuje in da gre za neumno zamisel, ki bo le pogoltnila veliko davkoplačevalskega denarja. Navigacijski sistemi imajo vojaško poreklo, nadzira jih oziroma jih je nadzirala vojska, v primeru vojaških sporov jih ta lahko tudi izklopi ali pa moti civilno uporabo. Ameriški GPS je pri tem izjema, saj so Američani ob prelomu tisočletja izklopili funkcijo namernega motenja določanja položaja SA (Selective Availability) in obljubili, da je nikoli več ne bodo vklopili. Sateliti, izstreljeni po letu 2009, naj te funkcije ne bi več podpirali, zato bo počasi izginila iz sistema GPS. Je pa še vedno tam in kljub načelnosti jo Američani lahko ponovno vklopijo. To je bil tudi glavni razlog, da se je Evropa odločila za civilni sistem. Poleg želje po vojaški in ekonomski neodvisnosti, ki ju bo omogočil lastni sistem, seveda.

Trnova pot

Civilni gradnji pa ni postlano z rožicam tako kot vojaški, ki ima običajno (skoraj) neomejena sredstva. Pomanjkanje denarja je povzročilo stalne zamude, tako da sistem Galileo še ni dograjen. Globalen bo postal predvidoma leta 2020, ko se bo sedanja konstelacija 18 satelitov povečala na 30 (24 operativnih in šest rezervnih), kar bo dovolj za pokritost celotnega planeta. Kot sistem GPS je tudi Galileo za uporabnike brezplačen, poslovni uporabniki, ki bodo potrebovali še večjo natančnost, pa bodo storitev plačevali. Pri tem se misli predvsem na vzdrževalce električnih omrežij, logističnih podjetij, ladjarske prevoznike in še kakšno industrijsko vejo, ki ne more brez satelitske navigacije. Osnovna, torej brezplačna storitev, pa zagotavljala natančnost določanja položaja na en meter, sistem Galileo pa bo hkrati tudi bolj natančen od sistema GPS pri določanju položaja na višjih nadmorskih višinah. Ima tudi funkcijo, ki je sistem GPS nima – iskanje in reševanje (funkcija SAR). Sateliti so namreč opremljeni z oddajnikom (transponderjem), ki bo posredoval signal (klic v sili), prejet od uporabnikove naprave na reševalno postajo, in povratni signal uporabniku, da je bil klic v sili sprejet in da je pomoč na poti.

The post Ne, dragi moji, Galileo še ni globalen appeared first on Tehnozvezdje.