Korejsko podjetje je leta delalo na izgradnji »svojega« Androida, navajalo uporabnike na trike in možnosti, ki jih operacijski sistem sam po sebi ne ponuja. Ali v preteklosti ni ponujal, pa jih je potem Google dodal v osnovni Android. Zato je vse manj potrebe po temeljitem predrugačenju in resnici na ljubo so Korejci že precej znižali intenzivnost, se marsikje približali idealu prečiščenosti, še vedno pa vztrajajo pri svojem izgledu in določenih dodatnih funkcionalnostih, pa tudi povezovanju svojih in nekaterih drugih aplikacij (denimo Microsoftovih) z lastno trgovino, ne Googlovo Play. Morda za koga moteče, toda marsikaj se da prilagoditi, nekaj z alternativnimi zaganjalnikom (denimo Nova Launcher ali Action Launcher), malo z eno od izbir v galeriji tem. In ob nekaterih res uporabnih dodatkih, kot so obvestila na izključenem zaslonu, je mogoče dobiti precej všečno kombinacijo.

Glavni zvezdnik pri modelu Galaxy A8 je kot običajno pri samsungih zaslon. Tehnologija OLED pač dela razliko. Popolna črnina na eni in barvna živahnost na drugi strani. Tudi dovolj velik je zaslon (5,6 palcev), akoravno izgleda in tudi je precej ozek. Za video je fantastičen, še malo bolj kot že nasploh telefoni z razmerjem 2:1 (ali podobnim) in minimalnimi robovi. Pri tipkanju pomanjkanja širine nisem zaznal kot težavo, vseeno je telefon večji – za malo – od običajnega Galaxyja S8 (in manjši od Plusa, seveda). In ker se, kot rečeno, zaslon ne preliva čez robove, tudi ni nehotenih dotikov z dlanjo, uporaba je prav prijetna in zanesljiva, reč ne drsi iz roke. Nenavadna lastnost tega telefona, kakor že pri lanskih A5 in A3, je zvočnik ob strani, nekje tam, kjer je pri večini ostalih tipka za glasnost. Ta pozicija je rahlo nenaravna in sploh pri kakšnem gledanju videa ali igranju iger, se pravi ravno tam, kjer je zvok najbolj pomemben, se zvočniška rebra hitro znajdejo pod prsti. Kvaliteta zvoka pa zgolj v redu, nič posebnega.

Čitalnik prstnih odtisov so v primerjavi z A5 in A3 premaknili na zadnjo stran, ampak tokrat vsaj pod fotoaparat, ne zraven njega, kot so nesrečno storili pri lanski premijski liniji. S9 bo imel enako rešitev kot tale A8, ki je v redu, ni pa čisto idealna. Raje bi imel prepoznavo še malo nižje, treba pa je priznati, da deluje dobro in da fotografskega objektiva nisem mazal. Na voljo pa je tokrat še prepoznavanje obraza. Bolj osnovne vrste, podobno kot pri Oneplusu 5T, vendar dovolj dobro za večino razmer, razen za resnejši mrak. Tako s prepletanjem prstnega, obraznega in pametnega (glede na lokacijo in povezane naprave) odklepanja, skoraj nikoli uporabnik ne bi smel zaiti v situacijo, ko bi moral telefon premakniti, (pre)prijeti, da ga odklene. Verjetno je tako kombiniranje različnih biometrik in pameti prihodnost, vsaj v Androidnem svetu. Za Apple se zdi, da razmišlja drugače.

Fotoaparat ima Galaxy A8 povsem soliden, lepi posnetki se zapisujejo na bliskovni pomnilnik, tako statični kot gibljivi. Detajlov je dovolj, dinamični razpon soliden, čeravno ne vrhunski, samodejni način običajno dovolj dobro ugane nastavitve, edino v snegu je bilo treba ročno malo posvetliti. A razlike v primerjavi z najbolj vrhunskimi izdelki so. Ni ne iste kakovosti ne hitrosti. To je denimo vidno pri panoramah, ki so dobre, vendar ne v tako visoki ločljivosti kot pri modelih S. K čemu pripomore Bixby ne vem prav dobro, bi si pa želel, da obvestila o njem/njej (dileme, ali je ženskega ali moškega spola še nisem razrešil) ne bi ves čas skakala pred oči. Škoda je samo, da serija A še vedno ostaja pri snemanju v zgolj polni visoki ločljivosti (Full HD). Da se tokrat tudi v enakem potegnjenem razmerju, kot ga ima zaslon, kar pomeni, da je po širini ločljivost celo nekoliko višja (po višini ostaja 1080). Toda 4K je, skupaj z nekaterimi fotografskimi načini, pri Samsungu še naprej rezerviran za serijo Galaxy S. Kar bi lahko koga napeljalo k sklepu, da je tudi dve leti stari S7, ki, mimogrede, stane enako, še vedno boljši aparat od tega novinca. V marsičem ni, toda v foto-video izkušnji verjetno res je, vsemu izboljšanju v seriji A navkljub.

Hitrost delovanja in trajanje baterije se po drugi strani dovolj dobro kosata z omenjenim starim znancem. Vzdržljivosti ni dovolj za dva cela dneva težke uporabe, dosti pa ne manjka. Priključek je seveda USB-C, žal pa ni induktivnega polnjenja. Tudi to je rezervirano za najboljše in najdražje. Lepo pa je, da to ne velja za vodotesnost, saj se telefon ponaša z zatesnjenostjo po standardu IP68, kar pomeni, da gre lahko za pol ure v (do) meter in pol globoko (sladko) vodo. Lepo je tudi videti 64 GB shrambe in še režo za pomnilniško kartico. In izhod za slušalke, ki vse bolj izginja. Samsung ga ohranja (hvala!), vgrajuje pa še bluetooth 5.0 za tiste, ki imajo vseeno raje slušalke brez žic, vseeno pa bi radi kakovostno in zanesljivo prenašanje muzikaličnega toka.

Kar veliko dobrih lastnosti se nazadnje nabere pri Galaxyju A8 in le nekaj pomanjkljivosti, pa še teh bi lahko Samsung precej odpravil z nekaj dobre volje in manj zaščitništva do svoje paradne družine. Tako se bo aosmica skoraj zagotovo kupcem v tem cenovnem razredu zdela super pametni telefon, najbrž najbolj izpopolnjen, kar so si jih doslej privoščili. Osebno pa se ne morem znebiti občutka, da bi bila lahko z le nekaj dodatne osredotočenosti blizu srednjerazredne odličnosti. Vedno ostaja upanje na naslednje leto.

The post Samsung Galaxy A8: Veliko sodobnega in nekaj nepotrebnih omejitev appeared first on Tehnozvezdje.

Honor 9 Lite

Že decembra je Huaweijev Honor v Londonu pripravil dogodek za dva novinca, 7X in View 10, vendar za zdaj ne kaže, da bi ta dva dospela k slovenskim operaterjem. Za drugega bi bilo škoda, če ga ne bi bilo, ker je v osnovi cenejša izvedba Huaweija Mate 10 Pro. Prvi je tudi potencialno zanimiv, a med drugim izpušča NFC ter vztraja pri microUSB. In verjetno bi se ta model tepel z včeraj napovedanim Honorjem 9 Lite, ki pa marca prihaja vsaj k Telemachu.

Posebnost tega mobilnika je v dvojnem fotoaparatu tako zadaj kot spredaj. Na obeh straneh je kombinacija tipal s 13 in dvema milijonoma točk, kar omogoča učinek zamegljenega ozadja. To poznamo že z mnogih drugih telefonov in je zabavno, nikjer pa povsem brez napak. Sicer je reč dokaj standardne zasnove za 2018, če odmislimo priključek microUSB, ki se mu proizvajalci za cenejše izdelke kar nočejo in nočejo odreči. Ohišje je iz kombinacije kovine in stekla, zaslon ima razmerje 2:1 in diagonalo 5,65 palca ter ločljivost 1080 x 2160. Torej enako kot omenjeni Mate 10 Pro, seveda pa gre tukaj z klasičen LCD, ne OLED. Telefon si lahko predstavljamo kot da bi 5,2-palčni zaslon 16:9, ki je bil pri Huaweiju prej dokaj običajen, raztegnili proti zgornjemu in spodnjemu robu.

Pri različici, ki bo na voljo v Sloveniji je delovnega pomnilnika 3 GB in shrambe 32 GB – možno jo je povečati s kartico. V nekaterih drugih koncih sveta bodo dobili izvedbo s 4/64 GB. Procesor pa bo povsod že poznani in za 300 evrov maloprodajne cene kar ustrezni Kirin 659. V Huaweiju Mate 10 Lite se je dokaj dobro izkazal. Spodbudno je, da telefon že v osnovi prihaja z Androidom 8.0 (Oreo) in da “slovenski” Honor 9 Lite ima vgrajen NFC.

Samsung Galaxy A8

Tik pred sejmom CES je Samsung predstavil dva nova telefona srednjega cenovnega razreda, Galaxy A8 in A8+, od katerih bo prvi po priporočeni ceni 499 evrov na voljo tudi pri nas. Kot trdijo slovenski predstavniki podjetja, telefon ne menja obstoječe člane družine »A«, to na nek način nadgrajuje.

Kljub temu, da gre za modela srednje cenovne (in zmogljivostne) kategorije, sta kakovostna izdelana, monolitna izdelka, s pridihom, ki smo ga vajeni pri dražjih telefonih. Lepa na videz, izbiramo lahko v teh barvah (črni, zlati in sivi orhideji – ta malce povleče na vijolično) ter prijetna na otip. Tipalo na hrbtišču je pod objektivom zadnje kamere, kar je bolje kor poleg njega, vendar nismo najbolj prepričani, da je mesto optimalno izbrano.

A8 prinaša nekatere značilnosti paradnega modela S8, kateremu se že čez dober mesec obeta naslednja reinkarnacija (Galaxy S9). V prvi vrsti 14,2 cm (5,6 palčni) zaslon amoled v razmerju 18,5:9 z ožjima robovoma zgoraj in spodaj in skoraj brez levo ter desno in odpornost na vodo (IP68). Na nek način pričakovano so se odločili za vgradnjo treh kamer, vendar je dvooka sprednja, ne zadnja kot pri večini. Tozadevno imata sprednji kameri ločljivosti tipala 16 in 8 milijona pik ter zaslonko f/1.9), zadnja pa prav tako ločljivost 16 milijonov pik a zaslonko f/1.7. To je že drugi telefon južno korejskega izdelovalca z dvooko konfiguracijo kamere, vendarle se to pot osredotoča na sebke. Ti so lahko portretni z zamegljenim ozadjem (tako imenovani live focus učinek) obljubljajo pa tudi boljše posnetke v slabših svetlobnih pogojih. Zadnjega po nekaj minutnem igranju s telefonom na slovenski predstavitvi (še) ne moremo potrditi.

Osemjedrni procesor (dve zmogljivi  jedri v taktu 2,2 GHz in šest v 1,6 GHz) obeta dovolj zmogljivosti za večini uporabnikov, takisto velja za baterijo kapacitete 3000 mAh. Na žalost pa se je Samsung odločil strojno opremo podpreti s sistemom Android 7.1 namesto novejše »osmice«. Telefon ima 32 GB pomnilnika, kar ni ravno najboljše, lahko pa ga razširimo s pomnilniško kartico. Ima namreč režo zanjo poleg ležišč za sočasno uporabo dveh kartic sim.

Sony Xperia XA2

Japonski proizvajalec, ki se zadnja leta nekako ne najde, ne obupuje. Po lanskem XA1, simpatičnem telefonu, pri katerem pa so nekaj nujnih zadev izpustili (čitalnik prstnih odtisov), je zdaj tu XA2. Ne samo, da zdaj ima prepoznavo odtisov – prvič pri Sonyju zadaj, ne ob strani, kar mnogim ni bilo všeč –, končno je tudi Sony malo stanjšal robova nad zaslonom in pod njim. Diagonala ekrana je sicer 5,2 palca in je še v klasičnem razmerju 16:9 s polno visoko ločljivostjo. Posledica tega je, da je ta XA2 za skoraj cm krajši od Honorja 9 Lite, a skoraj enako širok. Morda primerna izbira za tiste, ki iščejo »majhen telefon«, saj so ti zdaj izjemno redki.

Prednost pred ostalima dvema bi utegnil biti fotoaparat, četudi ima »samo« en objektiv. A premore kar 23 milijonov točk, kar pomeni, da gre za tipalo, ki ga je Sony uporabljal v svojih vrhunskih telefonih, preden je lani prešel na novejšega z 19 megapikami. Za razliko od ostalih dveh omogoča XA2 snemanje videa 4K in tudi počasnih posnetkov s 120 sličicami na sekundo pri visoki ločljivosti. Tudi kapaciteta baterije je za deset odstotkov večja kot pri Honorju in Samsungu. In če se bo novi procesor Snapdragon 630 izkazal podobno dobro kot predhodnik 625, lahko pričakujemo izjemno vzdržljivost ob precej hitrem delovanju. Če omenimo še priključek USB-C in bluetooth 5.0, se to nakazuje kot zelo obetaven mobilnik. Žal cene in datuma prihoda v Slovenije še ne vemo.

Manj zanimiva sta druga dva Sonyjeva novinca. Večji XA2 s šestpalčnim zaslonom klasičnega razmerja in zato kar osmimi centimetri širini verjetno pod Alpami ne bo našel veliko privržencev. Cenejša Xperia L2 pa ima po našem mnenju preskromne strojne lastnosti, da bi ji bilo smiselno namenjati kaj več pozornosti.

Naslovna fotografija: Samsung

The post Že v začetku leta novi telefoni srednjega razreda appeared first on Tehnozvezdje.