Razloga za izklop na Kolodvorski niso podali, objavili so le skopo obvestilo. »»RTV Slovenija s 1. 2. 2024 ugaša upravljanje multipleksa C, s čimer multipleks A postaja edino omrežje prizemne digitalne radiodifuzije z obsegom pokritosti po celotni Sloveniji. RTV Slovenija se iskreno zahvaljuje vsem uporabnikom za njihovo zaupanje.« Gledalci, ki televizijski signal sprejemajo z anteno, bodisi strešno, če jo še kdo premore, bodisi sobno, imajo tako na voljo le še šest programov. Vse tri nacionalkine (TV SLO 1, 2 in 3), regionalna Tele M (Televizija Maribor) in Televizija Koper Capodistria ter lokalni, novomeški Vaš kanal. Na multipleksu C, ki je bil namenjen komercialnim televizijam, sta nazadnje oddajala Golica TV in Nova24TV.

Vse od začetka l. 2017, ko je prek oddajnikov nehala razširjati svoja programa (Pop TV in Kanal A) družba Pro Plus, malo zatem pa ji je sledil še Planet TV, je bila situacija s prizemnim oddajanjem televizijskega signala v Sloveniji milo rečeno neperspektivna. Slaba ponudba je skozi leta že prej usihajočo bazo gledalcev še dodatno skrčila in vprašanje, če jih je danes več kot tistih, imajo še vedno nameščen tudi satelitski krožnik. Že ob koncu desetletja sem pisal, da država in regulator, pa tudi RTV Slovenija, niso naredili ničesar za izboljšanje ponudbe v zraku, ne po obsegu ne po kakovosti (slike, zvoka in vsebine). Slovenija ni nikoli prešla na novejši standard DVB-T2, Akos ni razpisal novih frekvenc (multipleksov), plačljiva ponudba ni zaživela in v omejenem frekvenčnem prostoru (zaradi obeh prej omenjenih dejstev) tudi ni mogla, gledalci pa so se večinoma preselili na kabelsko ali IP TV, na splet (koder se tudi da gledati nacionalko) in k pretočnikom.

Tudi proizvajalci televizorjev že snujejo modele brez vgrajenih sprejemnikov (DVB-C/T/S), saj v večini evropskih držav, ne zgolj v Sloveniji, pretežni del gledalcev signal sprejema drugače (so tudi izjeme, denimo sosednja Italija). Za razliko od radia, ki ga v »etru« še drži poslušanje v avtomobilih, je pri televiziji internetni prenos slike prevladal.

Z vidika digitalne vključenosti in kar najširšega nabora možnosti sprejemanja signala, tudi navsezadnje zastonjskega, kajti televizijo pri operaterju in dostop do interneta je treba mesečno plačevati, je prizemno oddajanje še naprej pomembno. Toda po drugi strani za vse manjši delež gledalcev, morda le še manj kot desetino. Velika večina dostop do interneta potrebuje tudi sicer, brez upoštevanja televizije (ali pretočnikov oz. kakršnega koli videa), zato ga tako ali tako plačuje. Razširjanje signala z oddajnikov poleg tega nekaj stane in je hkrati energijsko dokaj potratno, hkrati pa frekvence niso neomejena dobrina. Dvomim, da bo zdaj kdo prišel do kakšnega razmisleka, kaj šele sklepa, glede na to, da v sedmih (in več) letih ni, zato se bo počasno samodejno odmiranje še nekaj časa nadaljevalo.

• 
  Najbolj ambiciozna konzola doslej ni poceni in še ni prebolela poporodnih težav!
• 
  Digitalne inovacije za boljše življenje – junij 2026
• 
  Skeletorju vedno uspe ukrasti pozornost
• 
  Po toči nima smisla zvoniti
• 
  Preprosto omreževanje brez velikih naložb

The post Konec še multipleksa C, prizemna televizija v Sloveniji je na aparatih appeared first on Tehnozvezdje.

Decembra smo poročali o tem, da bodo kmalu programe TV Slovenija prizemno oddajali le še v sliki visoke razločljivosti (HD). TV SLO 1, 2 in 3 bodo ostali v multipleksu A, ne bo pa jih več v multipleksu C, kjer so (bili) še v standardni razločljivosti (SD). Slednja v l. 2022 po našem mnenju nima več svojega mesta na ekranih v dnevnih sobah (pa tudi na manjših ne), zato je odločitev seveda pravilna. Povezana je sicer s sprostitvijo kapacitet na omenjenem delu omrežja, ki jih bo predvidoma zasedla plačljiva storitev. Bojimo se, da ravno s sliko SD, vendar potrditve nimamo, saj se podjetje Innet, ki naj bi ponujalo plačljivi paket, na naša vprašanja ni odzvalo.

Sprožajo pa stagnacija na področju DVB-T, upad gledalcev, ki televizijski signal primarno sprejemajo z anteno, in vse odločnejši pohod pretočnega videa v povezavi z vedno višjimi internetnimi hitrostmi v fiksnih in mobilnih omrežjih vprašanje, koliko prihodnosti sploh še ima oddajanje s Krvavca in ostalih točk. Navsezadnje to ni ravno zastonj in po svoje je zanimivo, da ob gonji proti (neškodljivim) baznim postajam mobilnih omrežij televizijski oddajniki nikogar ne motijo, čeprav delujejo z bistveno večjimi močmi. Že pred odhodom pomembnih TV-hiš s te platforme in koncem brezplačnega razširjanja komercialnih programov je število gledalcev upadalo. Najprej so svoje naredila kabelska in omrežja IP TV. Po tistem, ko se je ponudba konkretno poslabšala, pa je dodatni udarec zadal pretočni video, tako v obliki aplikacij s »klasično« televizijo kot (naročniških) storitev, ki počasi jemljejo gledalce prvi.

V RTV Slovenija na vprašanje, koliko prihodnosti še vidijo v prizemnem oddajanju televizijskega signala glede na uveljavljenost pretakanja vsebin in razširjenost širokopasovnega interneta, ki se bo z omrežji 5G še povečala, odgovarjajo:

Zavedamo se, da se delež gledalcev televizije prek prizemnih omrežij vztrajno znižuje. Strinjamo se tudi, da bo zaradi razširjenosti široko pasovnega interneta in spremenjenih navad gledalcev v prihodnosti ta delež še manjši. Vendar ocenjujemo, da trenutno ta način za sprejem TV-programov še uporablja tolikšen delež gledalcev, da je smiselno še naprej vzdrževati obstoječa omrežja.

Ta odgovor  v nasprotju z našimi pričakovanji odpira vrata razmišljanju, da bodo omenjeni oddajniki raje prej kot slej končali svoje poslanstvo. Vsaj televizijsko, radio ima, po svoje ironično, mogoče celo nekaj več potencialnega življenja, če ne drugače, v digitalni obliki (a tudi o ukinjanju analogne ni bilo od tistega predloga na Svetu za radiodifuzijo pred leti nobenega govora več). Po našem vedenju sicer niti na RTV, niti regulator, ministrstvo ali kdo drug ni začel te debate, toda ko bo delež gledalcev konkretno pod desetimi odstotki (v kolikor še ni), se bo najbrž treba vprašati, komu na čast je ta signal še v zraku. Vsekakor pa ne pričakujemo več nobenih izboljšav na tem področju. Tehnologija oddajanja DVB-T2 ali kodek h.265 (HEVC) sta pri zdajšnji in prihodnji pomembnosti te platforme skoraj zagotovo ekonomsko neopravičljivi nadgradnji. Smisel bi imeli pred leti, kot bi tudi komercialna storitev morala zaživeti vsaj pred desetletjem (ali še prej), da bi DVB-T morda (za nekaj let dlje) obdržal relevantnost.

Ob tem, ko direktor enote Oddajniki in zveze Miran Dolenec, za oddajanje slike v visoki razločljivosti uporablja opis »Od Pekinga do Pekinga,« imamo še eno vprašanje. Analogija sicer izhaja iz tega, da je bila slika s poletnih olimpijskih iger v Pekingu l. 2008 prva vsebina, ki jo je TV Slovenija poskusno predvajala v visoki razločljivosti, tik pred prihajajočimi zimskimi OI, prav tako v Pekingu, pa bodo programi nacionalke na omrežju DVB-T le še v HD-ju. Toda, že pri prejšnjih zimskih in še posebej zadnjih poletih igrah smo nekoliko upali na sliko 4K, a je nismo dočakali. Tudi tokrat je žal še ne bomo, vseeno pa glede na odgovore z RTV Slovenija upanje na kakšen skorajšnji prenos v še boljši sliki ostaja.

»TV Slovenija posamezne projekte že pripravlja v tehnologiji 4K, vendar razširjenost distribucije 4K v Sloveniji še ni dosegla točke, ki bi upravičila potrebna finančna vlaganja RTV Slovenija v tako produkcijsko in distribucijsko verigo, ki bi bila sposobna nepretrgoma producirati vsebine v razločljivosti 4K in te posredovati operaterjem ter na splet v enaki obliki.«

Iz tega torej lahko razberemo, da so denimo serije, morda tudi kakšne oddaje, dokumentarci in še kaj izvorno v 4K, toda gledamo jih lahko zgolj v polni visoki razločljivosti. Če že, bi jih v 4K verjetno lahko neposredno prek operaterskih sprejemnikov ali digitalnega kabelskega signala (DVB-C), operaterske aplikacije (EON, Neo in ostale) namreč pretakanja v 4K (še) ne omogočajo, kot ga denimo že leta nekatere tuje storitve (Amazon Prime Video, Apple TV+, Netflix, …).

Na TV Slovenija še dodajajo: »Zato za zdaj ostajamo pri odlični kakovosti naše HD-produkcije in distribucije. Pri tem tehnologijo posodabljamo tako, da bomo pripravljeni na preklop na 4K in ne izključujemo možnosti, da bomo v prihodnosti prenašali katerega od večjih dogodkov tudi v razločljivosti 4K.« Tak dogodek bo verjetno športni, morda Eurosong ali kakšna podobna prireditev z dovolj visoko kakovostjo produkcije in velikim številom gledalcev. Tudi takrat, ko bomo to dočakali, bomo verjetno pri operaterjih, ki bodo v shemo ali dodali »poskusni« program TV Slovenija 4K ali bodo pri katerem od obstoječih gledalcem z ustreznimi tehničnimi zmožnostmi (televizor 4K, zadostna internetna hitrost) pošiljali podatkovni tok z lepšo sliko. Naj se nekaj od opisanega zgodi čim prej.  

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post Bognedaj, da bi crknu TV-signal appeared first on Tehnozvezdje.

Vsi trije nacionalni programi (TV SLO 1, TV SLO 2 in TV SLO 3) bodo »po zraku« od omenjenega datuma vidni le še v multiplexu A, kjer so bili že doslej v načinu HD. RTV Slovenija jih bo prenehala oddajati v sliki SD na multiplexu C. Sicer v multiplexu A še ostajata regionalna programa TV Koper-Capodistria in TV Maribor v standardni razločljivosti, v muxu C pa komercialni programi TV 3 medias, Golica TV in Nova24 TV, prav tako s sliko SD. Ostali prostor v tem multiplexu naj bi bil namenjen plačljivi storitvi, ki jo RTV zdaj znova omenja, v povezavi z zunanjim ponudnikom, a o njej ne pove drugih podrobnosti. Glede na razpoložljivo pasovno širino veliko programov ne bo mogla nuditi, vsaj ne s kakovostno sliko. Multipleksa B po odhodku norveškega Norkringa (Telenorja), ki je z njim upravljal, pred natanko desetimi leti, ni več nihče vzpostavil.

Na TV Slovenija smo lahko HD-sliko prvič spremljali ob prenosih poletnih olimpijskih iger v Pekingu l. 2008. Takrat so sliko s t. i. mednarodnim tonom (zvokom s tekmovališč, brez komentarja) oddajali poskusno, na posebnem kanalu iz oddajnika na ljubljanskem gradu (Šance). Miran Dolenec, vodja enote Oddajniki in zveze, je konec oddajanja SD-signala označil za krog »Od Pekinga do Pekinga.« Februarja prihodnje leto bodo namreč znova olimpijske igre v kitajski prestolnici, tokrat zimske. »Uporabnikom želimo vedno znova ponujati spremljanje programov RTV Slovenija prek tehnično in tehnološko najboljših poti. Bili smo med prvimi, ki smo v Evropi ugašali analogni televizijski signal, med prvimi, ki smo uvedli radijsko digitalno omrežje DAB+ in prenehanje oddajanja nacionalnih televizijskih programov v nizki ločljivosti je nekakšen logičen naslednji korak,« je v pripravljeni izjavi še dodal Dolenec.

Konec oddajanja v slabši kvaliteti seveda pozdravljamo in tudi mislimo, da bo vplivalo na zelo malo gledalcev. Tudi v Oddajnikih in zvezah so zapisali, da bo »spremembe zaznalo le manjše število gospodinjstev in da bo večina teh potrebovala le vnovično nastavitev televizorja ali zunanjega sprejemnika (set-top-boxa), odvisno s katero napravo sprejemajo signal. Po toliko letih, kar v prodaji ni več naprav, ki bi podpirale zgolj sliko SD, je verjetno le še peščica gledalcev brez sprejemnikov HD. Tisti, ki so še ostali in ki hkrati sprejemajo televizijski signal z zunanjo ali sobno anteno, pa si bodo morali priskrbeti ustrezno opremo za sliko v visoki razločljivosti.

Sprememba ne bo imela nikakršnega vpliva na naročnike različnih operaterjev. Ti signal RTV Slovenija dobivajo po povsem drugi poti in tisti, ki še ponujajo sliko SD, razločljivost in bitni tok zanjo zmanjšajo sami iz izvirnega signala HD. So se pa tudi operaterji, hvalabogu, že v precejšnji meri poslovili od standardne razločljivosti.

• 
  Najbolj ambiciozna konzola doslej ni poceni in še ni prebolela poporodnih težav!
• 
  Digitalne inovacije za boljše življenje – junij 2026
• 
  Skeletorju vedno uspe ukrasti pozornost
• 
  Po toči nima smisla zvoniti
• 
  Preprosto omreževanje brez velikih naložb

The post TV Slovenija končuje s sliko standardne razločljivosti (SD) appeared first on Tehnozvezdje.

Dostopnost slovenskih filmov, kot priznavajo tudi na RTV-jevem portalu MMC, je slaba. Najsi gre za starejše klasike ali za novejše naslove, se je bilo razen v uvodu omenjenih možnosti in nekaterih DVD-jev (kar med drugim pomeni sliko v standardni razločljivosti namesto v visoki) treba zatekati »saj veste kam.« Piratstvu v primerih, ko legalne ponudbe ni, nikoli nisem mogel zares nasprotovati, vedno pa me je taka situacija žalostila. Nova ponudba na portalu Založbe kakovostnih programov (ZKP RTV), imenovana Filmoteka, in tudi na novem portalu RTV 365 (ki v bistvu nadomešča RTV 4D), je zato izredno dobrodošla. Ne samo kot popestritev, ampak malodane nujnost, saj si gledalci zaslužimo enostaven in cenovno razumen dostop do domače filmske produkcije vseh časovnih obdobij.

Platforma videa na zahtevo, ki sta jo vzpostavila ZKP in MMC kot rečeno omogoča digitalno izposojo filmov, vsaj za zdaj v brskalniku, sčasoma se nadejamo tudi kakšne aplikacije za pametne televizorje, s čimer bi bil dostop še bolj preprost. Trenutno ponudba še ni zelo obsežna, a kot pravijo na RTV Slovenija, dnevno dodajajo nove naslove. Razdelili so jih v več kategorij, ki predstavljajo različne žanre in tudi festivalske nagrajence. Cena za dvotedensko izposojo je 2,90 evra, za celoletno pa 5,90 evrov. Cena je s tem nižja kot za večino ameriških in drugih filmov pri ponudnikih kot so Apple (iTunes), Google (Filmi Play) in drugi. Tudi čas najema oz. obdobje, v katerem lahko film gledamo – kolikorkrat se nam zahoče – je bolj radodarno, saj običajne izposoje trajajo 48 ur.

Nova platforma je po poročanju MMC plod sodelovanja med RTV oz. njeno direktorico  založniške dejavnosti Mojco Menart ter Slovenskim filmskim centrom, ki ga vodi Nataša Bučar ter letošnjega razpisa za digitalno distribucijo ministrstva za kulturo. In nenazadnje pandemije, ki je še bolj poudarila pomen pretočnega videa. Tudi tuji studii in ponudniki storitev v prihodnje napovedujejo hitrejši prihod filmov v digitalno obliko, kar se pravzaprav že dogaja.

Za izposojo filma je treba imeti uporabniški račun portala MMC ali odpreti novega, plačilo pa je možno s kartico ali s storitvijo Valú. Nato se film prikaže v razdelku Najete digitalne vsebine v padajočem meniju Moj profil, in ogledati si ga je mogoče v enakem predvajalniku kot sicer vsebine na portalu MMC oz. storitvi RTV 4D (zdaj RTV 365).

Pri enem od novejših filmov, ki smo si ga za pokušino izposodili, je bila slika v HD (1080p) in povsem primerna za ogled na sodobnem televizorju. Samo nanj jo je treba spraviti. Najlažji način bo verjetno povezava računalnika in televizorja s kablom (HDMI), da pa se tudi prek protokola Chromecast. Tudi starejši filmi, ki so jih že digitalno »restavrirali«, bi morali imeti zelo lepo sliko. Spomnite se denimo Sreče na vrvici, ki so jo pred nekaj meseci v tovrstni obliki predvajali na TV Slovenija. Tistim filmom, ki so za zdaj zgolj digitalizirani, a so tudi že vključeni v Filmoteko, se bo poznalo, da nimajo tako kakovostne slike. Vseeno pa je izjemno hvalevredno, da so končno vsaj dostopni.

• 
  Najbolj ambiciozna konzola doslej ni poceni in še ni prebolela poporodnih težav!
• 
  Digitalne inovacije za boljše življenje – junij 2026
• 
  Skeletorju vedno uspe ukrasti pozornost
• 
  Po toči nima smisla zvoniti
• 
  Preprosto omreževanje brez velikih naložb

The post Končno! ZKP RTV Slovenija ponuja slovenske filme v pretočni obliki appeared first on Tehnozvezdje.

Prvi multipleks DAB+ je zaživel septembra 2016 in je po štirih letih obstoja polno zaseden. Na njem oddajajo štirje nacionalni radijski programi RTV Slovenija (Prvi program, Val 202, program ARS in Radio SI) in petnajst komercialnih programov. Aprila je začel delovati »tretji« multipleks, na katerem je ta čas ena komercialna radijska postaja. To omrežje je lokalno, saj z oddajnika Ljubljana – Šance (ljubljanski grad) pokriva glavno mesto in nekaj njegove okolice.

Zaradi interesa izdajateljev radijskih programov je Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (Akos) podelila frekvence za novo omrežje, tudi tega, kot ostala dva, upravlja RTV Slovenija prek svojega oddelka Oddajniki in zveze. »Ko smo 2016 štartali DAB, nismo vedeli, kako hitro se bo tehnologija uveljavljala. Vidi pa se, da so jo izdajatelji sprejeli kot nov pot do poslušalcev,« je ob zagonu novega multipleksa dejal vodja Oddajnikov in zvez Miran Dolenec.

R2 je razdeljen na vzhodno in zahodno regijo, vanj pa so na začetku vključeni regionalni radijski programi in programi narodnostnih skupnosti, ki delujejo v okviru nacionalke (Radio Koper, Radio Maribor, Radio Capodistria in Pomursko-madžarski radio). Prostor je kajpak tudi za druge lokalne radijske programe, ki pa morajo najprej pridobiti pravico do digitalnega oddajanja na razpisu Akosa.

Omrežje ima devet oddajnih točk, pet na zahodu in štiri na vzhodu. Zahodni del omrežja pokrivajo oddajniki na Belem križu, Kuku, Nanosu, Skalnici in Tinjanu, vzhodni del pa na Boču, Plešivcu, Pohorju in Trdinovem vrhu. Precejšnja luknja v pokritosti zeva v osrednji Sloveniji in na Gorenjskem. Kot je pojasnil Dolenec, namreč točki na Krvavcu in Krimu še nimata oddajnikov za R2, ju bodo pa dodali. Direktorica Akosa Tanja Muha je izrazila še upanje na čimprejšnji dogovor med RTV Slovenija in Darsom za slišnost digitalnega radia v predorih na avtocestah. Dozdajšnja investicija v novo omrežje je znašala 400 tisoč evrov, kar je nekaj manj kot pri R1, predvsem zato, ker obe omrežji uporabljata iste antenske sisteme.

Za zdaj ni kakšnega govora o tem, da bi sčasoma ugasnili analogno oddajanje (FM) in prešli izključni na digitalnega, kar je v Evropi doslej storila zgolj Norveška, na tovrstno potezo pa se pripravlja še Švica. Predsednik Sveta za radiodifuzijo Aleš Lipičnik je sicer ocenil, da bo verjetno izdajateljem postopoma postalo predrago vzdrževati obe platformi za oddajanje.

Naslovna fotografija: Matej Kolaković/RTV Slovenija     

The post V digitalnem etru še lokalni radijski programi appeared first on Tehnozvezdje.

O DAB-u se je začelo resno govoriti že pred kakšnimi petnajstimi leti, pa je še vedno povsem nišna tehnologija. Doma ali v pisarni zelo redki lovijo radijski signal na ta način, velika večina ostaja pri starem, analognem FM-u, ali pa je prešla na spletni radio. V avtu verjetno uporabljajo DAB tisti, ki ga (slučajno) imajo, pa tudi ti ne vsi, ker pokritost niti na cestah, čeprav je tam še najboljša, ni idealna. Lahko jim celo avtomobilski infozabavni sistem sam preklaplja nazaj na FM. V digitalni obliki še vedno oddaja manjši del radijskih postaj, pokritost s signalom raste le počasi in kakršne koli ideje o popolnem prehodu DAB, če so kdaj zares obstajale (pa mislim, da pri dejanskih odločevalcih v resnici niso), so povsem potihnile. Edini premik naj bi bilo uzakonjenje te tehnologije v novih avtih, kar pa je samo prenos evropske direktive v našo zakonodajo, in pri čemer (spet) tako ali tako zamujamo, ker je rok letošnji 21. december, do takrat pa ni nujno, da bo popravljeni zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom) začel veljati.

Nakazal sem že nekaj problemov z digitalnim oddajanjem in sprejemanjem radijskega signala, ne pa še vseh. Poleg pomanjkanja naprav, še posebej »hišnih«, slabe, na nekaterih področjih (Gorenjska!) celo katastrofalne pokritosti s signalom, in izostanka večine lokalnih postaj, je tu še povprečna kakovost oddajanja ter (znova) popolna odsotnost strategije, kaj sploh želimo s to tehnologijo doseči. Pa tudi, če bi vse našteto bilo, morda ne bi kaj dosti pomagalo. Povsem mogoče bi vsebine s pametnih telefonov v vsakem primeru prevladale. V avtu že dolgo poslušam pretežno podkaste – med njimi so tudi radijske oddaje – in poznam jih še nekaj, ki počno enako. Drugi pretakajo radijski program iz aplikacije na zvočnike v avtu. Navsezadnje je zdaj mobilna povezljivost skoraj povsod, za razliko od signala DAB+, gigabajti pa so poceni. In še kakovost je boljša ali pa vsaj nič slabša, še posebej pri žični povezavi za platformi Android Auto in Carplay, a tudi prek bluetootha. Konec koncev se tudi malokateri avto lahko pohvali z dobrimi zvočniki.

Prav mešetarjenje s kakovostjo storitve je eden od vidikov, ki so pripomogli že k zatonu DVB-T. Pri televiziji je večina izdajateljev, prisotnih na multipleksih, varčevala in še varčuje z bitno hitrostjo, da lahko plačuje manj za tovrstno oddajanje. Slika pri dveh megabitih na sekundo pa je seveda bistveno slabša kot pri štirih ali osmih megabitih. Podobno, a v bistvu še huje je pri radiu, kjer mnoge postaje oddajajo z manj kilobiti na sekundo, kot je priporočljivo za soliden podkast, kaj šele za glasbo. Dodatno pa varčujejo pri zaščitnem razmerju, zaradi česar je signal nestabilen. Jasno je, da upravljavec omrežja, RTV Slovenija (prek enote Oddajniki in zveze), ne more oddajati zastonj. In prav tako je jasno, da želijo radijske postaje za oddajanje plačevati čim manj. Tako obe strani iščeta trike, kako še vedno oddajati in ustvarjati vtis premikanja v digitalno prihodnost, hkrati pa čim več privarčevati, kar se na koncu vseeno pozna v kakovosti in uporabniški izkušnji. Nihče pa ne stori (skoraj) ničesar, da bi se akterji bolj potrudili. Agencija za komunikacijska omrežja in storitve je predpisala najnižjo kakovost oddajanja, a ne za vse postaje, in obenem »pozabila« na zaščitno razmerje. Država tehnologije DAB+ ne vidi kot pomembne in ne prispeva ničesar k temu, da bi se več postaj odločalo za vstop na multiplekse, da bi RTVS širila omrežje, ki je v vseh letih obratovanja komajda kaj zraslo in je daleč od analognega, in da bi bilo na voljo več sprejemnikov (vsaj v avtih). Najsi bo skozi spodbude ali prisilo, doslej nismo videli ničesar.

Mogoče pa je vseeno glavni problem v uporabniški izkušnji. Marsikdo se sprašuje, kaj sploh dobi z digitalnim radiem, in pravzaprav upravičeno. Kakovost zvoka ni pretresljivo boljša niti v idealnih razmerah, še manj pa v slovenski realnosti. Dodatne informacije na zaslonu prav tako ne pomenijo veliko in so bile v bistvu mogoče že pri sistemu RDS. V obojem pa je še naprednejši internetni radio, ki tudi ni omejen zgolj na Slovenijo in ki lahko živi znotraj širše storitve z glasbo, podkasti in še čim. Blu-ray je imel kratko obdobje, preden ga je povsem izpodrinil pretočni video. Prav lahko je DAB+ svojo podobno priložnost že zamudil in bo še naprej nekje zraven kot eden od načinov za prenašanje radijskega programa do poslušalcev, a nikoli ne bo postal glavni.

The post Ne bom presenečen, če bo DAB šel po poti DVB-T in blu-rayja appeared first on Tehnozvezdje.

Zaradi širjenja virusa COVID-19 se življenje ni ustavilo, le dobršen del smo ga preselili v digitalni svet. Delamo od doma, učimo se od doma, rekreiramo se doma ali v krogu družine, še redne sobote kave s prijatelji po novem pijemo preko video konference.

Vsak, ki lahko kaj naredi za druge, to tudi počne prek spleta. Pohvalno, mar ne! Nacionalna televizija je poleg izobraževalnih vsebin uvedla krajše prispevke za vadbo na domu, neuradnemu družbenemu projektu #vadidoma pa se je poleg osebnih trenerjev, ki imajo že od prej ogromno sledilcev, pridružil tudi Telekom Slovenije. Martina Razinger, Špela Jakša, Ema Jamnik, Vanja Cipot, Simona Vrhovec, Andrej Milutinovič, Laura Matijašić in Nejc Šimenko so pripravili različne sklope vadb za moč in krepitev, za zdrav um in telo, za nosečnice, za starejše, pa tudi za pare, ki jih je operater vključil v svojo ponudbo vsebin. Brezplačno dostopne prek www.neo.io. Uporabnikom digitalnega sprejemnika NEO so vadbe na voljo tudi na televiziji, poiščejo pa jih tako, da izgovorijo »Vadi doma« ali »Vadba«.

Posamezniki, ki so še nedolgo svarili pred uporabo tehnologija, so verjetno vsaj za nekaj časa umirili retoriko.

To pa še zdaleč ni vse, kar se na spletu dogaja. Vplivneži s področja športa in zdravega življenja so svoje napotke iz dejavnosti na prostem preusmerili na dejavnosti na domu. Fitnesa še nekaj časa ne bomo mogli obiskati, bomo pa vadili v kotu dnevne sobe ali kuhinje. Kjerkoli, da je le dovolj prostora. Tudi plesati nekaj časa ne bomo mogli, kar je še posebej težko udarilo fante in dekleta, ki jim predstavlja pomemben del življenja, zato so se tudi plesne šole preselile na splet. Potem pa cela družina stoji pred televizorjem, ter skače v ritmih hiphopa, ker hčerka obiskuje Artifex. Splača se pogledati njihove videe, saj so sila zabavni in primerni za vse starosti. V petek pa je še Nipke zarepal iz svoje sobe. Nepozabno! Verjetno imate tudi vi podobne izkušnje tudi z drugimi izvenšolskimi dejavnostmi.

Ne razburjajte se nad kakovostjo tovrstnih vsebin, kajti večinoma jih snemajo s pametnimi telefoni, predvajajo pa preko Facebooka. So pa se telefoni v vlogi snemalne naprave v kriznih razmerah kar dobro obnesli in vsebine je smiselno predvajati na domačem televizorju. Če je pametni, zaženite aplikacijo Facebook ali Youtube, preko domačega omrežja zrcalite zaslon pametnega telefona (če je ta funkcija na voljo) ali pa nanj prek vmesnika HDMI priključite prenosni računalnik!

The post #VADIDOMA ali »beam me up, Scotty« appeared first on Tehnozvezdje.

Agencija za komunikacijska omrežja in storitve je RTV Slovenija, ki se je edina prijavila na javni razpis, podelila odločbi za upravljanje za dvema novima multipleksoma. Eden od njiju (R2) bo nacionalni, vendar razdeljen na vzhodni in zahodni del, drugi (R3) pa lokalni, omejen na osrednjo Slovenijo oz. širše območje Ljubljane. Zaradi delitve na multipleksu R2, ki naj bi oddajal na kanalih 12B in 12C (prvi multipleks je na kanalu oz. bloku 10D, R3 pa naj  bi bil na 7D), bodo lahko določeni radijski programi v njem slišni samo na enem delu države.

V RTV Slovenija napovedujejo, da bo omrežje R3 delovalo najkasneje 17. aprila, na začetku pa je zanj predviden le oddajnik Ljubljana-Šance. Omrežje R2 mora začeti delovati najpozneje 8. avgusta, vanj pa bodo vključeni samo oddajniki, ki jih je predvidel javni razpis. To so Pohorje, Plešivec, Trdinov vrh, Boč, Nanos, Kuk, Tinjan, Skalnica in Beli Križ. Multipleks R1 je sicer še na naslednjih točkah: Laško 1, Krvavec, Ljubljana-Šance, Krim in Kranjska Gora. Zanimivo je, da za drugi multipleks niso zahtevali pokrivanja v osrednjem delu Slovenije in na Gorenjskem. Z RTV Slovenija pa glede tega napovedujejo, da »se bosta obe omrežji kasneje širili skladno s potrebami vključenih radijskih programov.«

Ta čas je v prvi multipleks vključenih 19 radijskih postaj oz. programov, še vedno pa je veliko takih, ki oddajajo zgolj analogno, na frekvenčnem spektru FM. Zanje bi se lahko zdaj našel prostor tudi v digitalnem svetu. Ta v teoriji ponuja boljšo kakovost zvoka in dodatne funkcionalnosti, kot je prikaz informacij na zaslonu sprejemnika. Toda kakovost na prvem multipleksu pri nekaterih postajah šepa. Tako glede »stiskanja« (bitne hitrosti) kot glede odpravljanja napak, zaradi česar zvok pogosto »preskakuje«, še posebej v avtu. V RTV Slovenija glede tega pojasnjujejo:

Najnižja kakovost zvoka v obstoječem multipleksu R1 je bila na javnem razpisu Akosa postavljena precej nizko. V prihajajočih multipleksih R2 in R3 pa je najnižja zahtevana kakovost višja. Pričakujemo, da se bodo po zagonu omrežij R2 in R3 izdajatelji odločali za dvig kakovosti tudi v omrežju R1.

Bolj natančno povedano je Akos pri prvem razpisu pred leti zahteval najmanj 48 kbit/s pri stereo načinu in le 24 kbit/s pri načinu mono. Standardni bitni tok za datoteke mp3 je bil 128 kilobitov na sekundo, večina naročniških glasbenih storitev pa že leta uporablja višje vrednosti. Tudi pri kodeku aac, ki ga uporablja DAB in je sicer boljši, se vseeno ni smiselno spuščati po 80 kilobitov. Tako si lahko ustvarimo približno predstavo o kakovosti zvoka pri postajah, ki dosegajo le najnižje zahtevane bitne hitrosti. Poleg tega nekatere uporabljajo zaščito pred napaki po standardu 4, medtem ko poznavalci priporočajo vsaj standard 3, da se ne dogajajo omenjene kratke prekinitve. Tudi razpisa za nova multipleksa sta zahtevala najmanj zaščito z načinom 3. Odgovor RTV Slovenija torej lahko razumemo nekako v slogu, da bo konkurenca z bolj kakovostnim zvokom, kar verjetno pomeni tudi dražje oddajanje, prisilila še ostale k dvigu bitnih hitrosti in vpeljavi boljše zaščite pred napakami. Seveda pa bi bilo še bolje, če bi posegel Akos in tudi za prvi multipleks uvedel enake tehnične zahteve kot za drugega in tretjega. Navsezadnje se po nekaj letih oddajanja že vidi, kakšni so odzivi poslušalcev in kaj bi bilo treba nujno izboljšati.

The post Pomladi in poleti širitev digitalnega radia appeared first on Tehnozvezdje.

Po natančnih analizah potencialnega ponudnika storitve smo ugotovili, da upoštevajoč tržne razmere v Sloveniji storitev PayTV ne bi bila rentabilna in uvedba ni smiselna, zato so aktivnosti v zvezi s tem ustavljene.

Tako v zraku ostajajo vsi trije programi nacionalke (TV SLO 1, 2 in 3), Televizija Maribor, Televizija Koper Capodistria in Vaš kanal na multipleksu A ter TV3 medias, Golica TV in Nova 24 TV na multipleksu C. Ob izklopu analognega oddajanja je televizijski signal s strešno ali sobno anteno menda sprejemala tretjina gospodinjstev. Danes jih ni niti pol toliko.

Plačljivo prizemno televizijo so (figurativno) prizemljile tako tržne kot tehnološke zakonitosti. Gledalci, ki so se lahko, so se ožičili, nekateri so sploh povsem prešli na naročniški pretočni video (Netflix in ostalo). Na kabelski ali IP TV pač dobijo bistveno boljšo ponudbo, res pa je, da zanjo konkretno plačajo. Toda nabor programov, kakovost slike, dodatne vsebine in predvsem ogled z zamikom so pretehtali. Izstop Pop TV, Kanala A in Planeta pa je vse skupaj samo še pospešil. A bodimo realni – tudi če bi ti ostali »v zraku«, bi DVB-T v najboljšem primeru stagniral. Plačljiva ponudba v prizemnem oddajanju dolgo sploh ni bila dovoljena, ko je regulator to le omejitev le sprostil, pa obenem ni opravil še dveh drugih nujnih sprememb. Trenutno sta namreč na voljo dve frekvenci (»multipleksa«), predpisana tehnologija oddajanja pa je DVB-T. S tem je pasovna širina nekje med 20 in 22 megabitov na multipleks, za t. i. PayTV pa so predvideli pičlih 14 Mb/s v multipleksu C. Vsak posamezen program 4K zasede večjo (konstantno) pasovno širino. V visoki razločljivosti bi to omogočalo tri, mogoče štiri programe z visokim stiskanjem, to pa je seveda premalo. Sedem programov v standardni kakovosti se prav tako ne sliši ravno atraktivno.

Toda nekaj frekvenčnega prostora je prostega, zato bi Akos lahko podelil vsaj še en multipleks, mogoče celo dva. S prehodom na novejšo tehnologijo DVB-T2 bi podvojili pasovno širino, s kombinacijo obeh ukrepov pa bi pridobili dovolj »prostora« za soliden nabor programov. Primerljivega tistemu v fiksnih omrežjih se pač v radiodifuziji ne da doseči. Dodatna težava tehnologije oddajanja z enega mesta v realnem času je nezmožnost zamika. Spremljati je torej mogoče zgolj linearno televizijo, razen če je zraven še dodaten podatkovni kanal, a potem je prizemno oddajanje odveč.

Takole sicer v Akosu odgovarjajo na vprašanje, ali razmišljajo o razpisu dodatnih multipleksov in prehodu na standard DVB-T2 ali so nad tem dvignili roke:

Agencija ne beleži povpraševanja po frekvencah oziroma kapacitetah v omrežjih za digitalno prizemno televizijo, zato tudi ni pripravila novih razpisov za taka omrežja. Posledično prehod na tehnologijo DVB-T2 ni smiseln, saj v takih okoliščinah ni razloga za znatne stroške v povezavi z zamenjavo oddajne in sprejemne tehnologije. Glede na navedeno agencija trenutno ne predvideva novih razpisov za frekvence za digitalno prizemno televizijo. Če pa se bo pojavil interes, bo agencija preučila možnosti in po potrebi tudi razpisala frekvence za nove multiplekse.

Tak odgovor je razumljiv in pričakovan glede na formalne pristojnosti tega organa in njegove pretekle poteze. Daje pa hkrati vedeti, da regulator deluje izključno retroaktivno, ne proaktivno. Vendar je enaka tudi politika države. Ne spominjam se kakšne strategije, drugega dokumenta ali izrečene ideje, da bi bilo prizemno oddajanje smiselno še kakorkoli razvijati in promovirati. Državi ta tehnologija očitno ni v interesu, vsem ostalim v tej igri prav tako ne. V Akosu zaton platforme DVB-T komentirajo:

Gledalce prvenstveno zanima programska ponudba, ne pa platforma. Z odhodom več komercialnih programov iz omrežja digitalne prizemne televizije, se je po mnenju agencije atraktivnost te platforme zmanjšala. Poleg tega raste povpraševanje uporabnikov po paketih storitev (npr. trojček, četvorček).

Priča smo torej čakanju Godota in prepuščanju vsega skupaj tržnim zakonitostim. Če ni nihče od odločevalcev v tej državi presodil, da je prizemno oddajanje pomembno in da je treba na tej tehnologiji storiti vse za konkurenčnost ostalim, tudi s kakšnim milijonom vložka, potem pač ni pomembno in smo tam, kjer smo. DVB-T je, kot trdim že nekaj časa, samo še platforma za reveže. Pokopali so jo tržni interesi, pasivnost države, tehnološki in funkcionalni napredek ter lažja namestitev drugih platform in pripravljenost gledalcev plačevati različne naročnine. Oživil pa jo bo zelo težko še kdo.

Naslovna fotografija: Deposit Photos

The post KONEC DEKADE: Na antene so pozabili izdajatelji programov, gledalci, regulator in država appeared first on Tehnozvezdje.

Kdor zdaj kupuje avto, bo verjetno opazil, da je digitalni sprejem, torej DAB+, na voljo pri bolj ali manj vseh modelih, toda le pri redkih je v katerem koli paketu opreme. Skoraj praviloma ga je treba naročiti posebej, doplačilo običajno ni prehudo, lahko celo manj kot sto evrov, tipično pa med stotimi in tristo evri, vendar malo kupcev naroča in čaka avto, trgovci pa tudi ne obkljukajo nujno te opcije, ko naročajo vozila za svojo zalogo. Zato se lahko komu zdi še toliko bolj »za malo«, da ta tehnologija ni vgrajena serijsko. Kaj pa bi se tistih sto ali dvesto evrov poznalo na končni ceni avta?

Čez slabi dve leti tega ne bo več, ker bo DAB v osebnih avtomobilih obvezen. Seveda novih, ti po 21. decembru 2020 v Evropski uniji ne bodo mogli več biti v prodaji (in tudi oddajanju v najem) brez digitalnega radijskega sprejema. V praksi to verjetno pomeni, da bodo proizvajalci morali reagirati prej, kajti po tem datumu niti starih zalog brez »daba« ne bodo več smeli ponujati. Kajpak, če pravilno razumemo tretji člen Priloge XI v novem Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah (EECC). Takole gre:

Vsakršni avtomobilski radijski sprejemniki, vgrajeni v nov avtomobil kategorije M, ki je dostopen na trgu Unije za prodajo ali najem od 21. decembra 2020, vsebuje sprejemnik, ki omogoča sprejemanje in reproduciranje vsaj radijske storitve, ki se zagotavljajo prek digitalne prizemne radiodifuzije. Za sprejemnike, ki so skladni s harmoniziranimi standardi, sklicevanja na katere so bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije, ali z njihovimi deli, se šteje, da izpolnjujejo to zahtevo, ki jo zajemajo navedeni standardi ali njihovi deli.

Avtoradio oz. infozabavni sistem bo moral podpirati digitalni sprejem. Nič pa proizvajalcem ne preprečuje, da še naprej vgrajujejo tudi analogne sprejemnike (FM in AM), kar bo nedvomno tudi počeli, saj skoraj nikjer še niso niti napovedali izklopa analognega oddajanja radia, kaj šele, da bi to storili. Edina država, ki je izvedla digitalni prehod, je Norveška. Za prihodnje leto začetek tega procesa napoveduje Švica, drugod pa o takem koraku šele razmišljajo ali niti to ne. V Sloveniji so na Svetu za radiodifuzijo (SDRF) že bile pobude, naj naša država preide na DAB in ugasne ostalo z letom 2022. Toda nihče od zaresnih odločevalcev (ministrstvo, Akos, …) še ni potrdil česa takega. Niti še ni predstavil predloga, zato lahko z gotovostjo napovemo, da bo FM še nekaj časa vztrajal.

Digitalno sicer trenutno oddaja 17 radijskih postaj, kar je manj kot petina vseh. RTV Slovenija (prek enote Oddajniki in zveze), ki upravlja z omrežjem, ima v njem devet oddajnikov. Nacionalko smo vprašali, kakšni so načrti za širjenje omrežja, predvsem za vključevanje manjših oddajnikov, ki bi zagotovili domač sprejem marsikomu, ki je zdaj v »senci« signala z enega od velikih oddajnikov. Odgovorov (še) nismo dobili, ako jih, bomo ustrezno dopolnili članek. Na (odprtih) cestah sicer večinoma po naših izkušnjah ni večjih težav s sprejemom, slabše je v naseljih. Vsekakor bodo širitve oddajniške mreže nujne.

Mimogrede, če se sprašuješ, kje so našli datum 21. december. Določili so ga, da izpolnjuje pogoj »dve leti po objavi« direktive. Ta pa nosi datum 11. december 2018 in je bila v evropskem uradnem listu objavljena 17. decembra.

The post Še slabi dve leti do obveznega digitalnega radia v avtih appeared first on Tehnozvezdje.