Robot tla najbolje posesa, če mu umaknemo vse, v kar bi se lahko zapletel ali porival pred seboj. To smo se naučili. In še nečesa. Odkar ga imate, otroci po igranju pospravijo igračke, saj ste jih uspešno prestrašili, da jih bo drugače vzela tista čudna okrogla zadeva, ki se občasno pelje po sobah. Pa vendarle se pripeti, da na tleh ostane kabel za polnjenje telefona, šal ali kakšna manjša igračka, ki povzroči, da čez nekaj časa dobite sporočilo, da se je robot zapletel in pričakuje pomoč. Zlahka, če smo doma in nemogoče, če nas ni. V izogib temu jih bo vse več sposobno videti in predvsem razumeti okolico. Roborocka S6 MaxV smo pred časom že imeli na preizkusu, zdaj je podobnega predstavil še ameriško podjetje iRobot. Gre za model Roomba J7+. Plus v imenu označuje, da je poleg še postaja za samodejno praznjenje koška, zato ga bomo v nadaljevanju izpustili.

Roboti dojamejo prostor, a ga ne vidijo

Boljše Roombe imajo na hrbtu poševno navzgor obrnjeno kamero, ki jim služi za oblikovanje tlorisa in dojemanje položaja v njem. Z njo zaznajo višje ovira, kot so mize in stoli, medtem ko se jim manjši izmaknejo. Enako je z roboti, ki za navigacijo uporabljajo laser. Ta sedi na hrbtu, zato zazna le predmete višje od višine naprave. A tudi če bi nižje, še zdaleč ne moremo govoriti, da vidijo prostor. Potem so tu še bližinska tipala. Ultrazvočno ali infrardeče. Oba zlahka zaznata večjo stvar, kot je zid ali nogo mize, manjše pa običajno spregledata. Skoraj vsi roboti imajo še tipalo dotika, ki je zadnji branik pred stvarmi v prostoru in obenem pogoj, da lahko sesa tik ob robovih. Mehki in lahki predmeti ga ne sprožijo, zato bo na primer vsak pred seboj potiskal copat. Kljub kameri ali laserju so sodobni roboti tako rekoč slepi. Okolice ne vidijo v človeškem pomenu, temveč jo bolje ali slabše zaznajo.

V modelu J7 so kamero premaknili s hrbta na prednjo ploskev. V luknjo odbojnika tipala dotika. Zato pa nima tistega noska na prednjem delu hrbta Roombe, ki je postal njen značilni znak. Ohišje je nižje in robot se stisne tja, kamor se one niso mogle. Kamera mu služi za navigacijo in za prepoznavo predmetov na tleh, pri čemer robotov vid ni enak našemu. Mi na tla gledamo od zgoraj, medtem ko on gleda tako, kot bi ležali in glavo tiščali k tlom. Pomembno za razumevanje, čemu tankih predmetov ne zazna najbolje.  

Česa J7 ne vidi in kako učinkovito se izogne »kakcu«

Običajno od strojev pričakujemo preveč. Sploh če se hvalijo z etiketo umetne inteligence. Pričakujemo, da bodo videli in stvari prepoznali hitro in elegantno, kot to počnejo naši možgani. Žal tako ne gre. Roomba J7 ne bo zaznala in se umaknila kosu prozorne folije, saj je za njeno kamero nevidna. Premalo kontrasta glede na okolico. Tanjšo verižico bo robot ravno tako posesal. Morda jo celo vidi, toda sanje se mu ne, kaj je. V njenem pogledu je premalo visoka, zato ne ve, ali gre za okras na tleh ali večji kupček smeti. Iz enakega razloga se ne izogne listu papirja, temveč pelje preko in potiska dokaj visoko figurico živali. Se pa zna kmalu spremeniti, kajti Roomba J7 se uči in prepoznava igrač je visoko na seznamu zmogljivosti, ki jih bo pridobila v eni od naslednjih nadgradenj.

Že zdaj mu težav ne povzroča izogibanja kablom, bodisi da ležijo na tleh ali visijo s police, pasovom, copatom in podobnim predmetom, ter najbolj pomembno, kakcem domačih ljubljenčkov. iRobot celo nudi jamstvo, toda splača se preveriti, v katerih primerih to ne velja. Se pravi prebrati drobni tisk, kajti nobena tehnologija ali sposobnost ni popolna. Nismo imeli namena preveriti s pravim, zato smo kupili umetnega in ga postavili na tla. Brez težav ga je prepoznal in se mu vedno izognil. Toda velik je, morda prevelik za mladička. Iz rjave umetne mase smo zato naredili še tri manjše. Zalo tankega svaljka ni zaznal in ga je po domače posesal, medtem ko se je brez težav izognil drugim dvema, kar lahko vidite v videu. Kasneje se je izkazalo, da ima celo mladiček debelejši kakec, zato bo kar držalo, da se Roomba J7 dokaj dobro izogiba tovrstnim zadevam.

Računalniški vid še ni popoln in absurdno bi bilo, da bi od J7 pričakovali popolno prepoznavanje predmetov. Vendar začetek ni slab. Kamera s pogledom naprej je pogoj, zdaj morajo napredovati še programski algoritmi. Najprej tisti, ki iz pogleda izluščijo različno velike predmete, jih ločijo od ozadja sten, vzorca tal in podobnega, ter nato še algoritmi prepoznave. Za enkrat je pač tako, da nekaterih robot ne vidi ali se mu ne zdijo nevarni. Čeprav zna, ko se mu zdi to primerno, v aplikacijo poslati fotografijo, da se nato odločimo, kaj mu je storiti. Toda poseg je za enkrat omejen z označbami, da je ovira začasna, da gre za stalno in naj aplikacija tam na tlorisu označi površino, ki se ji robot izogiba ali da na sliki ni ničesar.

V drugih lastnostih čistokrvna Roomba!

J7 je v ostalih lastnostih, zaradi katerih smo vedno pohvalili Roombe, enak sestricam. Učinkovitost sesanja je visoka. Najprej posesa prostor in šele nato robove, kar je iz razloga, da kakšna smet med sesanjem odleti tja, pozitivno. Prav tako se ne giblje prehitro in zazna površine, kjer je smeti več. Samodejno gre večkrat preko teh. Dve gumijasti krtači se vrtita v nasprotnih smereh, da iz tekstilnih oblog stepeta več prahu oziroma iz gladkih pobereta tudi večje in težje smeti. Poleg tega ju je preprosto čistite, saj se vrvice in lasje ne zavijejo okoli, temveč znotraj, od koder jih je lažje odstraniti. Košek za smeti ne sodi med večje, zato je priporočljivo kupiti komplet s samočistilno priključno postajo.

Nadzor robota poteka v celoti preko aplikacije. Po približno dveh vožnjah se tam pojavi tloris prostora, v katerem lahko razmejujete in združujete prostore v sobo, označujete površine, kamor robot ne sme ter površine, kamor bi ga radi po potrebi poslali. Na voljo so še možnosti urejanje urnikov delovanja in splošne informacije o stanju robota. Na sploh aplikacijo odlikuje razumljivost in preprosta uporaba.

Kdor izraza iz naslova ne pozna, nikdar ni bil v vojski. Kupček dreka na tleh je prav posebna mina, ki jo nikakor ne želiš v naravi »nagaziti« in nato »razgaziti«. Manjše znajo postaviti domači ljubljenčki, ki ste jih nesramno zaprli v stanovanje. Robot ne ve, kaj je čuden kupček pred njim. Poskuša ga posesati, a namesto tega po sebi in še marsikje drugje razmaže ne ravno dišeče snovi. Tehnologija robotov je dovolj napredovala, da končno lahko pričakujemo tisto, kar smo od tovrstnih aparatov vedno želeli. Da se znajo izogniti vsemu, kar leži na tleh in jih lahko med delom ustavi, če se zavije, ali kako drugače blokira kolesa, krtače oziroma na drugačen način povzroči »štalo«.

HVALIMO:

• Učinkovito sesanje tal
• Nizek profil robota
• Postaja za samodejno praznjenje koška
• Strojno učenje in izboljševanje delovanja preko nadgradenj

GRAJAMO:

• Robot bi lahko prepoznal in se izognil več predmetom
• Relativno majhen košek za smeti
• Priporočena cena je visoka

The post Roomba J7+: Robot, ki se izogne večini »nagazno razgaznih min«! (#video) appeared first on Tehnozvezdje.