Odkar je ameriški iRobot postal izpostava Kitajcev in so šle originalne Roombe v anale zgodovine, so robotski sesalniki sumljivo podobnega videza. Večina se zanaša na lasersko navigacijo, se zelo podobno, če ne celo enako, premika po prostoru in združuje sesanje z brisanjem tal. Zgodilo se je nekaj pričakovanega in že vnaprej napovedanega. Ker ni več resnega tekmeca, so se izdelovalci preusmerili v višje cenovne razrede in dodajanje funkcij, ki so v najboljšem primeru pogojno uporabne. Bojim se, da smo priča neke vrste dogovorni ekonomiji, zaradi katere je zvodenelo tisto, kar mi je bilo pri Kitajcih vedno všeč. Trud, da ponudijo čim več za kar se da razumno ceno.

Laserska navigacija je natančna, morda celo preveč

Začel bom tam, kjer me najbolj boli. Marsikomu je všeč, da se roboti v nič ne zaletavajo. Pred kratkim me je nekdo celo vprašal, kako je s tem pri kitajskih modelih. Ne zaletavajo se, ker z laserskim tipalom natančno izmerijo razdaljo do robov prostora in ovir ter se pravočasno obrnejo. Običajno to ni težava, razen kadar se ne vozijo povsem ob robovih in stranska metlica zato ne pomete vseh smeti.

Pri meni se to redno dogaja zato, ker je cokel kuhinjskih omaric za približno centimeter zamaknjen od vratnih kril, ki jih lasersko tipalo na hrbtu zazna kot mejo prostora. Teh težav nimajo sodobnejši modeli s tipalom spredaj, torej brez značilne grbe na hrbtu, vendar jih zaenkrat najdemo predvsem v višjih cenovnih razredih. Prav tako kitajski roboti trdoglavo ohranjajo algoritem, ki jih najprej vodi po robovih prostora. Iz več razlogov bi bilo bolje, da bi bil ta del na vrsti šele na koncu.

Sesalna moč ne pove vsega

Že od pamtiveka kitajski izdelovalci igrajo na karto sesalne moči. Lepo je slišati, ako je številka čim višja, čeprav sama po sebi ne pove veliko. Pogosto so zamolčane pomembne podrobnosti. Ena takšnih je ta, da sesalnik z najvišjimi obrati ne more delovati prav dolgo, saj bi se baterija prehitro izpraznila.

Sesalna moč je relevanten podatek šele v kombinaciji s kakovostnimi krtačami in dobro prepustnostjo filtrov. Pogosto se izkaže, da filtri ne zadržijo vseh drobnih delcev prahu, če želijo hkrati omogočiti, da vakuumski motor doseže najvišjo moč.

Zato večji poudarek namenjam krtačam. Upoštevajte naslednje. Dve pogosto delujeta bolje kot ena. Prav tako preverite, kako preprosto je odstraniti lase in vrvice, ki jih robot pobere s tal. Pri sodobnejših zasnovah se ne navijajo okoli celotnega oboda, temveč okoli skrajnih delov, od koder jih je bistveno lažje odstraniti. Če je le mogoče, se izogibajte krtačam s ščetinami. Vanjo se ujame veliko umazanije, namesto da bi končala v košku za smeti, poleg tega pa jih je težko očistiti.

Iztegljiva stranska metlica zgolj poveča verjetnost okvar

V zadnjem času opažam vse več inovacij, ki so na prvi pogled zanimive, a hkrati odpirajo nova vprašanja. Plezanje po stopnicah lahko kar takoj pospravimo v arhiv. Redko kdo ima stopnišče z ravno pravšnjimi dimenzijami, da bi se robot po njem zanesljivo gibal.

Nekoliko bolj zanimiva je stranska metlica na iztegljivi roki, ki obljublja boljše čiščenje robov. Kljub temu bi se ji izognil. Ne opravi v celoti tistega, kar obljublja, hkrati pa robotu doda nepotrebno kompleksnost in s tem večjo verjetnost okvar.

Kljub vsemu napredku ostaja dejstvo, da ne more biti edini sesalnik v gospodinjstvu. Večina ima poleg njega še pokončnega ali manjšega ročnega za hitro in priložnostno čiščenje. Če je tako, potem ni težko kotičkov in drugih mest, ki jih robot ne doseže, očistiti z njim.

Če že briše, potem naj bo valj

Tudi če tega sprva ne želite, boste zelo verjetno kupili kombinirano napravo, ki sesa in obenem briše tla. Najprej se prepričajte, da talne obloge niso občutljive na vlago, in temu prilagodite nakup. Če brisanja nikoli ne boste uporabljali, naj ima robot zgolj vlečno krpo. Tako ali tako jo boste nekam pospravili in nanjo pozabili.

Če pa je brisanje za vas pomembna funkcija, naj ima robot vrteče blazinice ali še bolje valj. Le ta dva načina dajeta kolikor toliko spodobne rezultate.

Upoštevajte tudi, da elementi za brisanje, predvsem posoda za tekočino, zavzamejo precej prostora v ohišju robota. Posledično je košek za smeti manjši in ga je treba pogosteje prazniti.

Naj bo čim bolj avtonomen

Na trgu praktično ni več resnega robota brez aplikacije in zmožnosti izrisa zemljevida. Možnosti je veliko, a v praksi sta res pomembni predvsem dve funkciji. Nastavitev urnika samodejnega čiščenja in prilagajanje zemljevida.

Pomembno je, da lahko preprosto vrišete območja, kamor robot ne sme, črte, kjer naj se obrne, ter področja, ki sicer niso sobe, a bi jih želeli pogosteje čistiti. Tipičen primer je prostor okoli jedilne mize, kamor je robota smiselno poslati po vsakem obroku, brez potrebe, da hkrati sesa še celotno dnevno sobo.

Velike priključne postaje so lahko dvorezni meč

Ni dvoma, da so priročne. Več tednov, včasih celo mesecev ni treba prazniti koška za smeti, dolivati vode in nekatere postaje celo operejo krpe. Nato pa pridejo na vrsto slabosti. V posodah s čisto vodo se nabira vodni kamen, v umazani vodi se razvijejo mikroorganizmi, mehanizmi za čiščenje krp pa so polni nesnage.

Ko pride čas za čiščenje postaje, se prej ali slej vprašate, ali je bilo vse to sploh potrebno. Vzdrževanje le odložimo, ko pa postane nujno, je dela več in traja dlje. Veliko preprosteje je redno prazniti košek ter krpe oprati ali jih vreči v pralni stroj. Preverjeno neštetokrat.

Robotskega sesalnika ne kupujemo za kratko obdobje. Pričakujemo, da bo deloval vsaj sedem let. Zato razmislite tudi o servisni podpori in dobavljivosti rezervnih delov. Filtrov, stranskih metlic in po potrebi tudi krtač. Iz tega razloga bi se sam najprej osredotočil na ponudbo podjetij Roborock, Xiaomi, Dreame in Irobot, šele nato na druge, na slovenskem trgu manj uveljavljene znamke.

The post SOBOTNO IZBIRANJE: Za robotski sesalnik ne bi plačal več kot 500 evrov appeared first on Tehnozvezdje.

Roborockovi modeli imajo praktično enake temelje, razlikujejo se v podrobnostih, morebitnih kamerah za učinkovitejše izogibanje predmetom in dodatkih za redkejše odstranjevanje smeti ter nalivanje vode za mokro čiščenje. Roborock Q5 Pro nima nič od tega. Ima pa dovolj, da se znajde v vsakem prostoru, ga dobro posesa in manj učinkovito pobriše ter se na koncu vrne na priključno postajo ne glede na zapleten tloris. Dovolj je vsestranski, da mu brez skrbi nastaviš urnik sesanja, najbolje vsak ljubi dan, a pod pogojem, da mu potem redno prazniš košek.

Še eno področje, kjer ne izstopa je klasično oblikovanje. Telo ima podobne mere kot večina sesalnikov z izboklino na hrbtu. Ker je nekoliko višji od nekaterih drugih modelov, se morda ne bo mogel zriniti pod nizko pohištvene elemente (na primer kavne mizice). To je sicer težava vseh z izboklino in razlog, zakaj imajo nekateri novejši lasersko tipalo premaknjeno na sprednjo fronto.

Q5 Pro daje prednost sesanju pred pomivanjem. Navigacijski algoritem na osnovi laserskega tipala je standarden in praktično nespremenjen od prvega modela naprej. Robot bo sesal sobo za sobo, jo obkrožil prvo po robovih in šele nato ostalo ter se nato odpravil v naslednjo. Uporablja zelo osnovno metodo izogibanja. To pomeni, da manjše predmete nežno odrine s poti, medtem ko v večje najprej trči in se jim izogne. Njegovi miselni procesi nimajo pravega smisla, vendar ocenjujem, da ne vidi ničesar manjšega od desetih centimetrov. Tloris bivališča naredi sam v eni sami vožnji, nakar ga v aplikaciji zlahka spreminjamo. Prilagajamo področje sob, oblikujemo površine, kjer naj ne bi čistil, in podobno. Klasične možnosti, ki so na voljo že skoraj vsem sesalcev. Uporaba aplikacije je najmanj priporočljiva, tako za nadzor nad delovanjem od daleč ali preverjanje njegovega statusa.

Laserska navigacija je natančna in hitra ter brez težav deluje ponoči, a ni čisto brez slabosti. Sistem na primer določi prosojne zavese za rob prostora, zato ne bo poskušal prodreti na drugo stran. Enako je s posteljnimi prevlekami ali vratnimi krili, ki so na višini tipala. V tem primeru se ne bo skušal stisniti tik ob cokel pohištvenih elementov. Vedeti to pomeni možnost, da mu olajšamo delo. Poleg tega, da s tal umaknemo vse, kar tja ne sodi, še odgrnemo zavese ali s krpo (ali metlico) umaknemo smeti iz kotov in robov, ki jih ne doseže, da se bo lažje znebil vseh. Jamstvo optimalnega sesanja sta dve krtači in za model nižjega cenovnega razreda razmeroma visoka sesalna moč (čeprav je še daleč od tozadevnih rekorderjev). Zasnovo mehanizma pobiranja smeti je Q5 Pro prevzel od dražjih modelov in opazno vpliva na učinkovitost sesanja gladkih površine in celo preprog. Če bi ga ocenjeval izključno v tej lastnosti, potem dobi prav dobro oceno.

Mokro brisanje tal je drugotnega pomena. Posoda za vodo z zelo majhno prostornino, občutno premalo za uradno določeno površino, ki jo robot obvlada, je del modula s krpo. Zlahka ga odstraniš, a ne omogoča dvigovanja med čiščenjem preprog in ne vibrira (ali kako drugače premika) s ciljem odstranjevanja trdovratnejših madežev. Teh in preprog ravno tako ne zazna (nima ustreznega tipala). Nekaj umazanije zagotovo odstrani, krpa je bila vsakič rahlo umazana, vendar funkcija ne dosega kakovosti, da bi jo redno uporabljali oziroma da bi jo vključil v čiščenje po urniku, ko nikogar ni doma. Namesto tega predlagam občasno uporabo, torej pošiljanje robota po potrebi na površine, ki dovolijo brisanje s krpo.

Kar zadeva zmogljivost sesanja, Roborock Q5 Pro presega ceno, saj se dobro spopada s prahom in živalsko dlako. Ponaša se tudi z inteligentno navigacijo na podlagi laserskega tipala ter uporabno aplikacijo. Njegova slaba plat je brisanje tal in sposobnost izogibanje predmetov.

HVALIMO:

• Do denarnice prijazna cena
• Dvojna krtača v povezavi s sesalno močjo
• Prostornina koška za smeti
• Preprosta uporaba in dovolj možnosti v aplikaciji

GRAJAMO:

• Slabše brisanje tal
• Ne gre za zavese in pod pregrinjala
• Majhna prostornina posodice za vodo
• Glasen, ko deluje z največjo močjo

The post KRATKI TEST Roborock Q5 Pro: Ste prepričani, da potrebujete bolj naprednega hišnega pomočnika? appeared first on Tehnozvezdje.

Tla pomivajo ali bolje rečeno brišejo tudi robotski sesalniki, nekateri (dražji) tudi dokaj dobro, a še vedno je ni čez nekaj sile, ki je ti preprosto ne zmorejo. Pokončni sesalniki sicer tudi niso namenjeni drgnjenju, kakršnega lahko izvajamo, če se spravimo s krpo na kolena, ali če jo vpnemo v namensko čistilno palico. Vendar pa se z njimi da malo pritisniti ob tla in vrtenje krtače (valja) že samo po sebi daje nekoliko več kot krpa, ki ji za seboj vleče robot. Navsezadnje je lahko kombinacija solidnega predstavnika slednjih in »osnovnega« pokončnega sesalnika cenejša od naprednega robota, ki morda ne bo pomil nič bolje.

Podjetje Roborock je nedavno v prodajo poslalo štiri modele serije F25, od katerih smo testirali najcenejšega, saj F25 RT stane 250 evrov, medtem ko je naslednji v vrsti (F25) že sto evrov dražji. Njegovi prednosti sta daljša avtonomija baterija in krajši postopek sušenja valja. Če nimate veliko (velikih) prostorov, kjer morate redno pomivati tla, lahko stotaka vložitev kaj drugega, saj boste z F25 RT verjetno povsem enako učinkoviti.

Tovrstni sesalniki so sčasoma postali vse bolj »modularno« sestavljeni. Rezervoar ali valj ni nekam vstavljen, temveč je del oblike celotne naprave. Brez posode za umazano vodo bi denimo na pokončnem delu zevala velika luknja. Rezervoar za vodo (s čistilom) pa so tokrat zasnovali spodaj, v sesalni oz. pomivalni glavi. To se ne izkaže za najboljšo odločitev, a tudi prejšnji podolgovat in na enem koncu ozek rezervoar je bil daleč od idealnega. Pri tokratnem je treba celoten sesalnik postaviti pod »pipo,« da lahko vanj nalijemo vodo. In ga dvigniti ter obrniti okrog, da jo izlijemo ven. Stari, na pokončnem delu sesalnika, pa je bil prevelik (predolg) za dolivanje vode v domačih umivalnikih. Roborocku kar nekako ne uspe najti idealne formule. Rokovanje z rezervoarjem za umazano vodo je sicer enostavno, podobno velja za vstavljanje in snemanje pomivalnega valja in tudi začetno sestavljanje sesalnika ne zahteva veliko napora in znanja.

Zglob med sesalnim oz. pomivalnim delom in ročajem (ki je seveda veliko več kot zgolj to) je zelo gibljiv in omogoča, da s krtačo dosežete marsikam. Proizvajalec obljublja pomivanje do roba, kar drži le delno. S pomivalno glavo že lahko peljemo povsem ob robu, toda krtača ga ne doseže, tako da bo nekaj mm vedno ostalo nepočiščenih. Večja težava pa je čiščenje pod školjkami, bideji ali radiatorji, ki so obešeni na stenah. Zaradi rezervoarja je namreč sesalni del toliko visok, da bi se pri meni zataknil pod vse naštete elemente. Z nekaterimi drugimi podobnimi napravami, ki so imeli rezervoar v ročaju, resda manjši, sem lahko čistil tudi na omenjenih predelih.

F25 RT hkrati sesa in pomiva, a vseeno priporočam, da posesati prej z drugo pripravo ali na obhod pošljete robota. Sicer boste na koncu v umivalnik skupaj z umazano vodo zlili še kup smeti. Kar sicer pomeni, da je sesalnik kar učinkovit, mogoče celo bolj kot za osrednjo dejavnost, torej za pomivanje. Slednje stori srednje dobro, nekoliko bolje kot robot v tej vlogi, vendar se je treba bolj prisušenih ostankov tega ali onega lotiti ročno, in tudi v globje razmike med ploščicami (»fuge«) ne seže, ker z valjem, ki se vrti v eni ravnini, niti ne more. Vodo dozira sam glede na izbrani program – priporočam uporabo močnejšega –, ni ročnega škropljenja kot pri nekaterih konkurenčnih. Ta opcija mi je sicer bolj všeč. Delovanje ni preglasno, pogrešal pa sem kakšen zaslonček s podatkom o napolnjenosti baterije. Na vrhu odebeljenega dela ročaja je zgolj »lučka,« ki ni v veliko pomoč.

Prej in potem.

Po koncu pomivanja je treba sesalnik postaviti na podstavek, ki na srečo ne zasede veliko prostora, in zagnati čiščenje ter sušenje krtače (valja). To skupno traja kar pol ure in je dobro slišno, ne pa ekstremno glasno kot pri nekaterih drugih. F25 zadevo opravi veliko hitreje in to je ena njegovih glavnih prednosti za dodatnih sto evrov. Mislim, da se vseeno lahko odločite za F25 RT, vendar najprej preverite, ali imate pod visečimi elementi približno 9 cm višine.

HVALIMO:

• Dokaj dobro sesa in pomiva
• Uporabna okretnost
• Ni pretirano glasen
• Baterijske zaloge je za večino stanovanj dovolj
• Kakovostna izdelava
• Razumna cena

GRAJAMO:

• Previsok pomivalni del
• Rezervoar z vodo v pomivalnem delu otežuje dolivanje in izlivanje vode
• Ni indikatorja baterije
• Dokaj dolgo sušenje krtače

The post KRATKI TEST Roborock F25 RT: Dostopen in soliden appeared first on Tehnozvezdje.

Kadar gre za čistočo doma, ni pametno sklepati kompromisov. Popolno kombinacijo, ki se je bo vsak razveselil in hitro opazil njeno učinkovitost, sestavljata kakovosten robotski sesalnik, ki sesa in pomiva vsak dan, ter pokončni baterijski model, katerega naloga je, da v vaših rokah poskrbi za trdovratne madeže in področja, ki jih robot ne doseže. Zakaj ravno baterijski in pokončni? Preprosto zato, ker je vedno pripravljen za uporabo, v omari ali na stenskem polnilniku ne zasede veliko prostora, doseže praktično vse kote in področja pod pohištvom ter nima kablov, ki bi se zapletali in nas med delom ovirali. Samo pomislite, kako nepriročno je čiščenje stopnišča, če smo prisiljeni premikati kabel iz ene vtičnice v drugo ter prestavljati še sesalnik.

Niso vsi pokončni sesalniki enaki. Razlikujejo se v funkcijah, načinu zbiranja smeti, naj omenimo, da imajo v ta namen največkrat posodo, ki jo je preprosto čistiti (in ni treba kupovati vrečk), ceni in še čem. V družini Roborock F25 zato najdete štiri modele, med katerimi lahko izbirate glede na potrebe in višino proračuna.

Odličen ob denarnici prijazni ceni

Roborock F25 RT predstavlja dobro kombinacijo med ceno in zmogljivostmi, saj boste zanj odšteli malce manj kot 250 evrov. Ker je teža razporejena v spodnjem delu sesalnika, ročaj ne pritiska na dlan. Za večjo vodljivost pa poskrbi še 70-stopinjski vrtljivi zglob med telesom in čistilno glavo za mokro-suhi sesalnik. Ta je oblikovana tako, da je omogočeno čiščenje čisto do roba, saj je stranski odmik, recimo mu področje, ki ga krtača ne doseže, manjši od enega milimetra. Sesalnik ni samo tih, saj v tihem načinu hrup ne preseže 73 decibelov, temveč je še opremljen s talno postajo, ki poskrbi za napolnjenost baterije in čistočo krtače. Po vsakem delu jo opere in posuši, s čimer poskrbi, da v njej ob daljši neuporabi ne zraste ničesar neprimernega. V ekološkem načinu, v katerem je moč sesanja manjša od največje, ta znaša kar 20 tisoč paskalov, zaloga energije v bateriji zadošča za do 35 minut. Seveda nekoliko manj, kadar želimo, da sesalnik deluje z največjo možno močjo.

Ko vam je ljubša daljša avtonomija

Samo sto evrov dražji je Roborock F25. Ne bomo se veliko zmotili, če ga označimo za optimalni model družine. Od prej omenjenega modela RT se razlikuje v daljši avtonomiji do 60 minut, štirih namesto dveh načinih delovanja in hitrem sušenju, ki krtačo v postaji po pranju posuši z vročim zrakom (do 90 stopinj Celzija) v vsega 5 minutah oziroma v neslišnem načinu v 20 minutah. Tihi postopek v cenejšem modelu traja pol ure. Oba modela imata sicer posodo za čisto vodo s prostornino 870 mililitrov in za umazano vodo s prostornino 720 mililitrov.

Kadar brez detergenta čiščenje ni dobro

So primeri in madeži, ko zgolj čiščenje z vodo, ne glede na odlično zasnovano krtačo, preprosto ni dovolj in je nujna uporaba detergenta. V tej podrobnosti se razlikuje slabih pet stotakov vredni Roborock F25 ACE. Na račun manjše 740-mililitrske posodice za čisto vodo so našli v enako velikem sesalniku prostor za 100-mililitrsko posodico za detergent, ki ga sesalnik samodejno dozira. Seveda nista odveč motorizirani kolesi za udobnejše manevriranje s sesalnikom po prostoru. V ostalih značilnostih se ta model ne razlikuje od Roborocka F25.

Omeniti velja še nekaj značilnosti družine F25, ki so skupne vsem modelom. V čistilni glavi je poleg krtače strgalo, ki med njenim vrtenjem iz nje postrga smeti, ki potujejo v posodo s prostornino 560 mililitrov. Obenem nadzor nad delovanjem vsakega kolesa posebej omogoča izjemno gladko upravljanje, ki se kaže v preprostem usmerjanju sesalnika kamorkoli želimo. In ker je glava tanka, po zaslugi možnosti premika držala za do 180 stopinj, zlahka doseže površine pod pohištvom. 

Kadar potrebujte več kot enega samega

Kaj dobimo, če Roborocku F25 dodamo samostojni sesalnik za suho sesanje ter še nekatere druge dodatke zanj? Vsestransko rešitev pet v enem za čiščenje domov – Roborock S25 Combo za katero boste odšteli slabih 600 evrov. Ni odveč pripomniti, da ima dodatni sesalnik tokrat posodo za smeti na vrhu ročaja in vključuje cel kup dodatkov, s katerimi boste zlahka očistili kavč, police in celo notranjost avtomobila.

Roborock F25 ACE in F25 Combo omogočata še povezavo v domače omrežje in preko njega v aplikacijo Roborock za prejemanje posodobitev in pravočasna glasovna opozorila o stanju naprave in potrebnih vzdrževalnih posegih. A kot smo videli, zaradi zasnove in priročnih funkcij, jih ne potrebujete veliko.

* Članek smo pripravili v sodelovanju s podjetjem Elkotex.

The post Pozabite na običajne sesalnike, prihodnost čiščenja so kombinirani pokončni! appeared first on Tehnozvezdje.

Čeprav bo čisto vsak zlahka posesal in pomil kakršen koli dom, verjetno ni najbolj primerno, da majhno garsonjero čisti najbolj zmogljiv ali nadpovprečno veliko stanovanje model iz spodnjega dela ponudbe. Če je prostor večji del pokrit s preprogami ali tekstilnimi talnimi oblogami, potem so sesalne funkcije pomembnejše od pomivalnih in obratno v prostorih s trdnimi oblogami, ki jim mokro čiščenje ne škoduje. Potem je tu še človeški faktor. Kako pogosto se vam ljubi čistiti robota, prazniti njegov košek in dolivati vodo? Komur so tovrstni posegi zoprni, bo raje pogledoval proti modelom s samočistilnimi priključnimi postajami.

Natančna navigacija in izogibanje oviram

Roborockovi sesalniki se zanašajo na lasersko tipalo (LIDAR), ki oblikuje digitalni zemljevid prostorov, ga vodi po njih in pomaga, da se učinkovito izogibajo oviram. Na večini se skriva v hrbtni izboklini, medtem ko je v novejšem modelu Saros 10R vgrajeno spredaj, da je ohišje robota nižje in se ta lažje stisne pod nizke pohištvene elemente. Drugače razporejeno tipalo ne vpliva na zmogljivosti laserske navigacije, ki je hitra in natančna. Robot že po zgolj eni vožnji naredi natančen zemljevid, v aplikaciji ga urejate, imenujete sobe, vnašate področja prepovedi čiščenja in tako naprej, kar mu nato vsakič znova služi za učinkovito načrtovanje čiščenja. Prednost laserske navigacije pred drugimi pristopi je izredna natančnost. Robot praktično do centimetra natančno pozna razdaljo do zidu ali na primer omare, zato se bo vozil tik ob njej, ne da bi se prej zaletel vanjo. Seveda so na krovu tudi odbojnik, mehansko tipalo dotika in drugi tipi tipal, nekateri modeli so opremljeni celo s kamero za prepoznavo manjših predmetov, ki dvigujejo zavedanje prostora robota na višjo raven.

Začnimo z modelom, ki je preprost samo na papirju

Za začetek poglejmo robota Roborock Q5 Pro. Dve nasproti vrteči se krtači ob visoki sesalni moči (5500 paskalov) jamčita optimalno sesanje praktično vsake podlage, tudi preprog. Tu je še fiksno pritrjena krpa, kar v praksi pomeni, da bo robot vsaj malce navlažil vsako podlago, preko katere bo peljal. Neljubi dogodek preprečite tako, da v aplikaciji omejite področje, kjer robot dela oziroma jo namestite le tedaj, ko želite ob sesanju še mokro brisanje. Ob zanimivih sposobnostih je poglavitna prednost tega modela dostopnost oziroma po našem mnenju zelo dobro razmerje med ceno (300 evrov) in tem, kar nudi. Omenjamo ga, ker je zanimiv, in zato, da boste lažje razumeli, kakšne prednosti in predvsem sposobnosti prinašajo trije novejši in zmogljivejši roboti.

Več poudarka na optimalno mokro brisanje

Roborock Qrevo Curv in Curv 5A1 (900 evrov) združujeta sistem dveh vrtečih se okroglih krp, ena je celo na premični roki, da doseže robove, ter vizualno prijetno oblikovano postajo s samočistilnimi funkcijami. Te vključujejo pranje krp z vročo vodo in sušenje z vročim zrakom, praznjenje koška za smeti in dolivanje vode v posodo v robotu. Krtača je tokrat ena, vendar se po zaslugi velike sesalne moči tudi ta robot dobro obnese v vlogi sesalnika. Čeprav je jasno, da gre v tem primeru za napravo, ki odlično opravlja obe funkciji, ji težav ne povzroča niti velikost niti morebitni zapleteni tloris prostorov. Njegova posebnost je asimetrična stranska metlica na iztegljivi roki, ki doseže prave kote in okoli katere se zaradi inovativne oblike lasje ne zavijajo.

Robota kljub podobnemu imenovanju nista popolnoma enaka. Še nekoliko bolj izpopolnjen je model Roborock Qrevo Curv (brez dodatne oznake, 1.400 evrov), pri katerem so posegli po treh pomembnih izboljšavah. Moč sesanja so dvignili na visokih 18.500 paskalov, preoblikovali podvozje robota, da lahko premaguje robove, visoke do 4 centimetre, ter spredaj dodali kamero, ki s pomočjo algoritmov umetne inteligence prepozna predmete na robotovi poti. Glede na zadnje je model popoln za lastnike psov ali mačk, saj jih bo robot videl in se jim po potrebi izognil.

Saros za največ udobja

Najmanj posegov, kot so čiščenje, praznjenje koška in podobno, trenutno nudi Roborock Saros 10R (1.500 evrov, koda Tehnozvezdje10Rsaros vam prinese 50 evrov popusta). Že na pogled je posebnež, saj prekinja tradicijo klasične grbe z laserskim tipalom na hrbtu. To ne pomeni, da nima laserske navigacije, temveč da so njeni elementi premaknjeni na sprednji del poleg sistema, s katerim prepozna prek 100 različnih predmetov, ki se znajdejo na robotovi poti. Ohišje je po zaslugi tega nižje in robot se brez težav splazi pod nizke pohištvene elemente, na primer kavnimi mizicami z nizko nameščenimi policami ali posteljami. Krtača sesalnega mehanizma je drugače zasnovana, da se vanjo lasje manj zapletajo oziroma je zvitke lažje odstraniti. Prav tako ima dve rotirajoči krpi, asimetrično oblikovano metlico in je sposoben premagovati do 4 centimetre visoke pragove. Rahlo je nadgrajena še postaja bolj pravokotne oblike, ki se verjetno lepše zlije s sodobnimi interjerji. Poleg že omenjenih funkcij zna robotu sneti krpici, kadar želimo, da nekatere površine doma le posesa.

Kateri, komu in zakaj?

Zaradi sposobnosti, da se roboti vrnejo na postajo, da vsaj napolnijo baterijo med delom, so dokaj neobčutljivi na velikost prostora. A ker imajo različno velike baterije, je prav povedati, komu so po mnenju proizvajalca namenjeni. Roborock Q5 Pro bo po zaslugi 240-minutne avtonomije (baterija kapacitete 5.200 miliamperskih ur) zlahka opravil s 350 kvadratnimi metri. Čeprav baterija modelov Roborock Qrevo Curv s kapaciteto 6.400 miliamperskih ur zagotavlja enako avtonomijo, naj bi ta robota zlahka opravila s prostorom večjim za 50 kvadratnih metrov. Zaradi večjih zmogljivosti, ki zahtevajo več energije, pa je z enako baterijo in avtonomijo 180 minut Roborock Saros 10 sposoben v enem zamahu opraviti z 200 kvadratnimi metri.

To še zdaleč ni ves nabor robotskih sesalnikov Roborock, v kateri boste brez večjih težav našli model, ki bo zadostil potrebam in bo obenem prijazen do denarnice.

The post Roboti Roborock, ki se jim nima smisla upirati appeared first on Tehnozvezdje.

Trg ne oprošča in ne daje odpustkov zaradi preteklih dosežkov. Ameriško podjetje velja za izumitelja robotskih sesalnikov, kar je svojevrsten »potaknjenec«, podoben onemu, da je Musk soustanovitelj Tesle! Prvenec drži evropsko podjetje, natančneje Electrolux, ki je leta 1996 razkril Trilobita. Dejstvo je, da so Roombe, predstavljene leta kasneje, komercialno veliko uspešnejše. Pretekle lovorike sicer zlahka obesite na steno, a vam ne pomagajo, ko začnete delati napako za napako, med katerimi je bila daleč največja ta, da so dolgo časa zanemarjali pomen kombiniranih naprav (za suho in mokro čiščenje) in predolgo razvijali postaje s samočistilnimi funkcijami. Ceno plačujejo zdaj, ko ni jasno, ali jim bo uspelo preživeti (menda jim teče vodo v grlo in imajo samo še 12 mesecev za rešitev) ali pa bodo šli po poti Nokie in še nekaterih tehnoloških podjetij, ki so iz višav prepričanja o nedotakljivosti in obvladovanju trga zgrmela na trda tla.

To mi je dalo misliti, ko so predstavili osem novih robotov. Sami sicer pravijo, da so tokrat z eno potezo predstavili več modelov kot kadarkoli prej. Spomin me tokrat ne vara. Res jih nikdar naenkrat niso pokazali. A podroben pogled razkrije, da so sila podobni nekim drugim robotom in da praktično nimajo dosti skupnega z dosedanjimi modeli. Obenem so (ponovno) spremenili označevanje in uvrstitev, saj gre za robote nižjega in srednjega razreda Roomba 105, 205, 405 in 505 s samočistilno postajo ali brez nje in s cenami od 300 do 800 evrov. Nudijo sesalno moč 7000 paskalov in so v črni ali beli barvi. Bele vam ravno ne priporočam, govorim iz lastnih izkušenj, razen če vam ne bo odveč redno brisanje prahu z ohišja.

Absolutno ničesar ne bi imel proti novim Roombam, če ne bi bilo iz vesolja videti, da gre pravzaprav za preoblečene naprave. Nič novega, kajti v preteklosti je bilo znano, da evropski proizvajalci bele tehnike del naprav izdelajo sami, del pa kupijo od drugih ter nanje lepijo svojo znamko. To je na primer počelo Gorenje z običajnimi sesalniki in kot kaže, se je za takšno rešitev odločil tudi iRobot. V finančnem poročilu so namreč zapisali, da naprave izdeluje Shenzhen Picea Robotics, ki pod imenom 3irobotix proizvaja robotske sesalnike zase in za druge. Omenjeno podjetje načrtuje in proizvaja naprave po specifikacijah naročnika (ODM – izvorno oblikovanje), za razliko od podjetij OEM, ki jih izdelujejo po lastnih specifikacijah in nato prodajo drugim podjetjem, da nanje lepijo svoje znamke. Zdi se torej, da je iRobot Kitajcem natančno določil, kaj želijo nakar so to razvili, in jim prodali, pri čemer so bogato izrabili dosežke in dognanja kitajske verige proizvajalcev robotskih sesalnikov.

Tako vsaj trdijo v ameriškem podjetju, a če robote pogledate od blizu, ni mogoče zakriti podobnosti s tekmeci, ki sega dlje od zgolj uvedbe laserske navigacije, ki se je je iRobot dolgo časa otepal. Praktično vanje ni vgrajena nobena inovacija, ki odlikuje obstoječe Roombe. Namesto dveh krtač imajo eno samo in še ta je preprosto oblikovana z gumijastimi rebri, enaka tisti, ki jo srečujemo pri številnih modelih kitajskih proizvajalcev. Prav tako ni dvižnega mehanizma krpe ter sistema zaznave umazanije DirtDetect, medtem ko o robustnosti izdelave, ki je odlikovala Roombe, lahko le ugibamo (roko na srce, nisem največji optimist). Ne rečem, da je vse, kar je iRobot izumil, odlično, vendar predstavlja identiteto, ki jo z novimi modeli izgubljajo. Imajo sicer običajne in vrteče krpe ter že videne postaje s samočistilnimi funkcijami, katerih estetika se ne more meriti z oblikovanjem dosedanjih modelov. Edina, recimo temu novost, a še zanjo nisem popolnoma prepričan, na čigavem zelniku je nastala, je mehanizem v košku modela Roomba 205, ki stiska smeti, da ga ni treba pogosto prazniti. Zanimivo je, da nima izbokline z laserskim tipalom na hrbtu (premaknili so ga na sprednjo ploskev), da se splazi pod nizko pohištvo.

Ne sodim med tiste, ki jim ob omembi laserske navigacije uide huronski vzklik navdušenja. Čeprav ima slabosti, ni mogoče brezbrižno postaviti križa nad navigacijo s kamero oziroma sistema vSLAM, saj se je izkazala za dovolj robustno. Sicer to ni neposredno povezano z osnovnim tipalom, a mi gredo močno na živce kitajski roboti, ki se pri meni doma nočejo stisniti do roba in zavese dojamejo kot poslednjo mejo.

Dokaz, da so se odločili za hojo po (nevarni) bližnjici, sta dve aplikaciji. iRobot Home (Classic) je obstoječa za starejše modele in iRobot Home za novejše. To bo milo rečeno nerviralo vsakogar, ki bo ob obstoječi aplikaciji uporabljal še novo Roombo, in je obenem dokaz, da gre v večji ali manjši meri za rešitve drugega dobavitelja. S tem ni nič narobe, a prav je, da se pove. Kakor tudi, da želi iRobot s to potezo po načelu »če jih ne moreš premagati, se jim pridruži« v verjetno zadnjem poskusu obdržati tržni delež in izboljšati poslovanje, predvsem dobičkonosnost.

Zanimivo bo videti, kaj bo to pomenilo za slovenski trg, kjer je že zdaj pestro. Neuradno so mi povedali, da je iRobot lani sicer ohranil tržni delež, merjen v številu prodanih enot, vendar ga je Roborock prehitel v deležu, merjenem v vrednosti vseh prodanih naprav. Medtem ko je globalna prodaja v zadnjem četrtletju zgrmela za 44 odstotkov. S tem, ko so okrepili ponudbo v nižjih cenovnih razredih, upajo na spremembo trendov. Ostaja vprašanje, zakaj torej kopija, imenovana Roomba, namesto originala pod drugim imenom. Sam vidim en razlog za nakup, kjer imajo občutno prednost – urejen servis!

The post TEHNOLOŠKE ZABLODE: Z nohtom mezinca se držijo (še zadnje) rešilne bilke (#video) appeared first on Tehnozvezdje.

Najnovejši model Saros Z70 (tovrstna nomenklatura je prav tako novost, če jo bodo uporabljali tudi v naših krajih) med drugim premore iztegljivo robotsko roko. Vendar ta ni namenjena čiščenju po robovih oz. tam, kamor sicer metlica sesalnika ne seže, kot pri lanskem S8 MaxV Ultra, temveč je petosna, pospravljena na zgornji strani robota in se iztegne, kadar slednji zazna kakšen predmet na tleh ter oceni, da ga lahko prestavi in tam posesa. Sanjski pripomoček za vse, ki se jim ne da »pripravljati terena,« preden gre robot na sesalni obhod? Morda, ali pa tudi ne.

Proces sesanja se bo namreč izrazito podaljšal, če se bo robot moral prebijati skozi nogavice in ostalo, kar je obležalo na tleh, namesto, da bi mu vse to umaknili ali da bi kakšno pozabljeno reč preprosto obvozil. Z novim načinom bo namreč najprej šel na ogled, v drugem obhodu bo pobiral in premikal predmete ter posesal, kjer so ležali, kar je še posebej dolgotrajno, mogoče pa bo dodati še tretjo rundo, v kateri bo vse to »znosil« na določeno mesto. Zanimivo bo videti tudi, kako natančno bo zaznavanje in prepoznavanje predmetov, kajti pri dozdajšnjih robotih so še vedno pojavljali primeri, da so spregledali nizke reči, tudi nogavice, pa denimo posamezne kocke Lego ali kable za polnjenje telefonov. Na sami roki bodo sicer tudi tipala, da ta ne bo zadela česa nad seboj oz. okrog sebe.

Poleg robotske roke ima Saros Z70, ki bo skoraj zagotovo stal najmanj dva evrska tisočaka (seveda skupaj s samopraznilno postajo), če bo dejansko prišel v prodajo, vsaj še dve zanimivi možnosti. Toda obe bosta tudi v modelih Saros 10 in 10R, ki naj bi bila naprodaj prej, za približno 1.500 evrov. Ena so »dvižna« kolesa, s katerimi lahko robot premaguje določene ovire. To je odlično za stanovanja z malce višjimi pragovi ali letvicami med posameznimi sobami, kakršnih v Sloveniji ne manjka, pa tudi za sesanje kakšnih debelejših preprog ali zlagoma dvigajočih se stopnic. Za razliko od pobiranja nogavic možnost »stopanja« čez pragove vidim kot dejansko pridobitev.

Nekje vmes pa je možnost, da robot za dobra dva cm dvigne nasproti se vrteči krpi za mokro čiščenje tal ali ju samodejno »odloži« na polnilni postaji, kadar gre sesat površine, kjer bi mu bili v napoto.

Fotografije: Roborock

The post Robotski sesalnik, ki bo zmogel »plezati« in umikati pozabljene kose oblačil ali igrače appeared first on Tehnozvezdje.

Ker so na obzorju že nove ideje, roboti bodo premagovali do štiri centimetre visoke pragove, in nasproti vrteči blazinici za brisanje se pri modelih, ki jih imajo namesto enovite krpe, selijo na premične ročice, sta tokratni nadgradnji Roborocka že skoraj zastareli. To ne pomeni, da nista uporabni. Ena celo bolj kot druga, a se zdi, da nista izkoriščeni, kot bi morali biti. Roborock se na vse pretega otepa prilagoditve algoritma premikanja, da bi šele na koncu čistil robove prostorov in se, poleg na lasersko tipalo, zanašal še na druga. S tem bi poskrbel, da bi njegovi roboti optimalneje čistili, ob morebiti redkih, pa vendarle mogočih primerih, ko stranska metlica ne doseže roba cokla centimeter ali dva globlje on linije vrat omar oziroma ne najde poti pod posteljo pokrito z do tal segajočim posteljnim pregrinjalom (ali za zavese).  

Tokratni robot je nadgradnja lanskega modela Roborock S7 MaxV Ultra. Sprememb je veliko, začenši s preoblikovanjem samočistilne postaje s funkcijami praznjenja koška, polnjenja posode za vodo ter čiščenja in sušenja manjše blazinice in krpe za brisanje tal. Mehanizem čiščenja ostaja ena, le vrečko za smeti so iz vrha premaknili spredaj pod obema posodama za čisto in umazano vodo, kjer je še manjša posoda s čistilom, v kolikor se boste odločili zanj. Oboje je skrito za lično ploščo, ki jo na mesti držijo magneti. Prostornina posod ni kaj prida povečana, tako da ostaja moja lanska ocena, da boste prisiljeni, pri kolikor toliko pogosti uporabi funkcije brisanja tal, na primer vsak drugi dan, doliti svežo in odliti umazano enkrat tedensko. Ker sta zgoraj, ne morebiti ob strani, zgornja površina postaje ne more služiti kot polica, na katero postaviti na primer lončnico in na ta način razmeroma veliko plastično »škatlo« lepše zliti s prostorom.

Ob ogromni moči sesanja, ne spomnim se, da sem kdaj slišal za tolikšno, ki je običajno na voljo kratek čas, kajti v nasprotnem bi baterija prehitro izpustila dušo, je stranska metlica zdaj na premični ročici. Razlog temu je čiščenje pravokotnih robov, bodisi sten ali med pohištvenimi elementi, ki so za druge robote nikogaršnja zemlja. Robot ob zaznavi pravokotnega kota dejansko premakne ročico, a kot sem dejal, bi jo zlahka še v kakšnih drugih primerih, vendar tega nisem opazil. Po drugi strani krtači nista bili deležni sprememb. Zaradi odstranljivih stranskih čepkov je zavite lase ob straneh lažje odstraniti, a se zaradi gumijastih reber še vedno radi zavijajo okoli njih. Kadar se to zgodi, je najbolje v roko prijeti škarje ali nož.

Zraven običajno oblikovane krpe za brisanje tal, ki vibrira štiri tisoč krat na sekundo in je na dvižnem modulu, ki jo po potrebi dvigne od tal za največ dva centimetra, je ob strani še manjša vrteča blazinica. Njen namen je jasen. Glavna krpa ne seže do krajnega roba robotovega ohišja. V prostoru ne povzroča težava, saj se vzporedne poti prekrivajo. Težava spet povzročajo robovi, ki zaradi tega ostajajo nepobrisani. Razen v tem primeru, kajti blazinica je v ravnini z robom ohišja. Ker mora postaja oprati tudi blazinico in ob strani njej namenjeno čistilno »posodico«.

Spet so delno nadgradili aplikacijo, v kateri je več možnosti nastavljanje. Marsikdo se je bo ustrašil, saj sodi med tiste, ki v roke dajejo možnost vplivati na vsako podrobnost delovanja robota. Od oblikovanja zemljevida in umeščanja pohištva vanj do rutin, preko katerih robotu zapoveste, kaj od njega želite v določenih razmerah. Omogočeno je celo oblikovanja zaporedja sob, po katerem želite, da čisti, česar ne omogoča ravno veliko robotov. Obenem je dokaj samozadosten, saj prepozna področja z več smeri oziroma predmete na tleh, katerim se izogne. Pri tem uporablja sprednji kameri, ki sta uporabni še za nadzor prostora. V tej funkciji ga pošljete po poljubni poti in ob tem spremljate okolico. Nekakšna nadzorna kamera na kolesih torej.

HVALIMO:

• Zaznava preproge in samodejni dvig elementa s krpo
• Velika sesalna moč in krtača brez ščetin
• Samočistilne funkcije postaje
• Prepoznava in izogibanje predmetom
• Odlična navigacija v prostoru

GRAJAMO:

• Nespremenjen algoritem premikanja
• Sprednja kamera ne zazna nižjih predmetov
• Še vedno zoprno čiščenje krtač
• Več možnosti v aplikaciji
• Večja zapletenost ob nejasnosti glede robustnosti izdelave (in zagotovljene poprodajne podpore)

The post KRATKI TEST Roborock S8 MaxV Ultra: Škoda, da med izboljšavami ni algoritma premikanja! appeared first on Tehnozvezdje.

Večina sodobnih sesalcev oblikuje tloris stanovanja in ga bolj ali manj natančno razdeli po sobah. Običajno je treba le še spremeniti nekaj malenkosti in zemljevid v robotovi glavi je natanko takšen, kot v vaši. Tam je dnevna soba, tam kuhinja in tu otroška. Prepričan sem, da vam je takšno razmišljanje všeč, saj ga zlahka čisto vsak dan pošljete čistit stanovanje ali posamezne sobe. Zdaj pa se vprašajte. Je nujno, da čisto vsak božji dan sesa pod posteljo? Razmislite! Verjetno ni, a natanko to počenemo. Sploh če sprejmemo razporeditev prostorov in priporočila za urnik sesanja, ki nam ga »on« ponudi.

Ste pripravljeni spremeniti pogled na stanovanje? Naredite naslednje. Namesto na sobe ga razdelite na površine, kjer se pogosteje zadržujete, in je večja verjetnost, da so tla umazana, in one, kjer se zadržujete manj časa. Kuhinja, jedilnica, hodnik in površina v dnevni sobi pred kavčem zagotovo sodijo med prve. Zakaj jih ne bi združili v eno enoto (»sobo«) in v drugo ostale površine. Prve naj sesalnik počisti enkrat ali celo dvakrat na dan in druge recimo enkrat na teden. Ne vem, a meni se zdi, da bodo na tak način tla čistejša in robot učinkovitejši. Pojavi se ena težava. Večina robotov opisane razdelitve tlorisa ne dovoli, zato preverite, kaj lahko storite z možnostmi, ki so vam na voljo. Z risanjem področij (con) na tlorisu, razdeljevanjem sob v manjše in potem pošiljanjem robota v več »sob« naenkrat, združevanjem tega v raznolike napotke za čiščenje in nastavitvami, ki jih nudijo razporedi čiščenja (urniki). Z malo telovadbe je marsikaj mogoče.  

Če stanovanja ne čistite v celoti vsak dan, to pomeni, da bo robot za manj obsežno površino porabil manj energije oziroma podobno, le da je moč sesanja, v kolikor ima to funkcijo, zlahka vedno nastavljena na najvišjo vrednost. Glede tega imam še eno mnenje. Roboti dovolijo nižanje moči zaradi zmanjševanja hrupa. To je sicer res, a realno vas motijo celo pri najnižji, zato ni zanjo nobenega pravega razloga. Vedno naj dela z višjimi obrati, saj zgolj to jamči, da bo posesal večino smeti. Zaradi podobnega razloga pri modelih, ki to omogočajo, izklopite izogibanje predmetom. Bolje je, da se v večje zaletavajo in za navigacijo uporabljajo tipalo dotika, saj le tedaj dejansko počistijo vse zapovedane površine. Prej seveda s tal le umaknite manjše predmete, da se ne zapletejo v njegova kolesa in krtače.

• 
  KRATKI TEST Geely Starray EM-i Max: Udobje vožnje in prestižni videz daleč pred vsem ostalim
• 
  Kaj vse je bilo očem skrito, da ste lahko uživali v nogometnih poslasticah
• 
  Naglo povečanje števila polnilnic, tudi (ultra) hitrih
• 
  Aiper Scuba V3: Bademajster brez mišic, a s kančkom pameti
• 
  NEDELJSKI NASVET: Veste, kateri »chat« je najbolj varen in zaseben?

The post NEDELJSKI NASVET: Bodite pametni in na stanovanje glejte iz drugega kota appeared first on Tehnozvezdje.

Nedvomno bo ta model tudi nov preizkus, do kam so potrošniki še pripravljeni zvišati svojo mejo zneska za tovrstni pripomoček. Proizvajalci se namreč že bližajo dvema evrskima tisočakoma.

S8 MaxV Ultra bo že v osnovi zmogljiv robot, saj najvišja moč sesanja znaša 10.000 Pa. Toda to sploh ne bo tisto, zaradi česar bo zanimiv. Ko bo pripeljal do kotov, bo iztegnil robotsko roko, k čemur mu bo pomagalo lepo število zobnikov, da bo lahko povsod povsem do roba z metlico potegnil smeti pod krtači. Če bo še pomival, bo na sredinskem delu podobno storil z vrtečo se (pri 4.000 obratih na minuto) malo krpo, ki bo pomagala standardni z večjo površino. Obe krpi lahko robot dvigne z 2 cm, kadar vozi čez preproge.

Na polnilni postaji bo lahko robot za krpi dotočil vodo in čistilno sredstvo, po brisanju tal pa bo umazani »cunji« tudi opral na 60 stopinjah in jih z enako vročim zrakom osušil, da bosta tako ostali čisti in se na njiju ne bodo razvijali mikroorganizmi.

Sesalnik bo mogoče upravljati glasovno, pri čemer bo poziv z vklop poslušanja »Hello Rocky.« Z vgrajeno kamero za izogibanje oviram se bo dalo kar vzpostaviti video klic. Bo tudi prvi iz podjetja Roborock, ki bo podpiral univerzalni protokol za naprave pametnega doma Matter. Njegovi algoritmi naj bi prepoznavali vrsto »nereda« v stanovanju in ustrezno prilagajali nastavitve.

Fotografije: Roborock

The post Roborock S8 MaxV Ultra kliče Rockyja appeared first on Tehnozvezdje.