Dejstvo je, da omenjena modela zadostita in v praksi pogosto celo presežeta potrebe, želje in zahteve 99,99 odstotka uporabnikov. In to po prijaznejših cenah. Najdražjim modelom, za katere proizvajalci brez zadržkov zaračunajo najmanj tisoč tristo evrov in po možnosti še kakšnega stotaka več, bolj ali manj ostanejo le še boljše kamere. Teh pa velika večina uporabnikov ne potrebuje oziroma njihovih zmogljivosti nikoli zares ne izkoristi.

Zmanjšan zaostanek v fotografskih sposobnostih

Kaj pa, če bom nekoč potreboval več? Bom raje kupil boljšega. Realnost nas pogosto postavi na trdna tla. Najpogosteje uporabljena je glavna kamera, ki ji proizvajalci namenjajo največ pozornosti ne glede na cenovni razred. Ker glavnih ni več mogoče bistveno izboljšati, se poudarek počasi seli na kamere z optično povečavo. Širokokotne so potisnjene v ozadje, kar se pozna pri njihovih zmogljivostih.

To so dejstva. Prav tako velja, da večina fotografira v zadovoljivo dobrih svetlobnih razmerah, v katerih se solidno odreže skoraj vsaka glavna kamera. Izjeme so le absurdno poceni naprave, o katerih tokrat ne govorim. Epilog je precej preprost. Ko vam nekdo ponudi telefon s tremi kamerami, ki niso bistveno slabše od tistih v najdražjih modelih, razlogov za doplačilo praktično ni več.

Če se nekoliko zadržimo pri podrobnostih. Omenjena telefona imata klasično kombinacijo kamer s 50-milijonskimi tipali. Izjema je Honor Win, kjer ima glavna kamera skromnejšo zaslonko in širokokotna 12-milijonsko tipalo. Po mojih izkušnjah se slednja ponoči ne izkaže najbolje, v dnevnih razmerah pa je povsem korektna. Ostali kameri znata ustvariti tudi dobre nočne posnetke. Čeprav ocena temelji predvsem na izkušnjah s Pocom F8 Ultra, dvomim, da je Honor v tem pogledu bistveno slabši.

Ni presenetljivo, da proizvajalci radi govorijo o potrebah fotografov. Gre za prazne besede. Kdaj ste nazadnje videli profesionalce, da bi poroke, športne dogodke ali zahtevne reportaže snemali s telefonom? Ne glede na napredek kamer fizike ni mogoče prelisičiti. Zmogljivosti tipala polnega formata v kombinaciji z velikim in kakovostnim objektivom ne more preseči nobena majhna odprtina v telefonu. Ne glede na algoritme. Ko bodo ti preveč uspešni, pa ne bomo več govorili o naravni, temveč o umetno ustvarjeni fotografiji.

Kaj pa vse ostalo?

Fotografije obeh telefonov so več kot korektne. Občutno boljše od tistih v razredu okoli petsto evrov in ne bistveno slabše od najboljših modelov. In predvsem povsem dovolj dobre za večino uporabnikov. A to niti ni najpomembnejše. Razlike v drugih zmogljivostih so še manjše. Če sploh obstajajo.

Oba poganja procesor Snapdragon 8 Elite pete generacije, ki je običajno rezerviran za najdražje telefone. Tu si bom dovolil še eno krivoversko misel. Za večino uporabnikov ponuja preveč moči. Nikoli je ne bodo izkoristili. Smisel ima predvsem za naprednejše, ki na telefon nameščajo emulatorje za igranje iger z osebnih računalnikov in konzol. Takrat se ohišje, ki je sicer kakovostno izdelano, čeprav ne iz najbolj prestižnih materialov, opazno segreje. A to velja za vse telefone s tem procesorjem.

Ohišje je tanko, robovi okoli zaslona ozki, videz sodoben. Zaslon ne prinaša presenečenj. OLED-tehnologija, visoka svetilnost in hitro osveževanje, ki izboljša uporabniško izkušnjo, predvsem pri igranju. Hitrosti polnjenja presegajo Applove in Samsungove telefone, ob tem pa Honor Win skriva baterijo s kar 10.000 miliamperskimi urami. Kakšna je avtonomija, za zdaj lahko le ugibam, saj telefona še ni mogoče kupiti v Evropi.

In zdaj k bistvu

Cena. Poco F8 Ultra v domačih spletnih trgovinah stane 829 evrov za različico z 12 gigabajti pomnilnika in 256 gigabajti prostora. V tujini je približno sto evrov cenejši. Različica 16+512, ki se zaradi dokaj majhnega doplačila zdi gospodarnejši nakup, stane 899 evrov, v tujini okoli 770 evrov. Tamkajšnje cene so po mojem mnenju bližje realnosti. Če bodo v prihodnje še padle, toliko bolje.

Honor Win v Evropi žal še ni na voljo. Kitajske cene, ki se gibljejo med 600 in 750 evri, zato niso merodajne. Seznam telefonov s tem procesorjem, solidnimi kamerami in ceno pod tisoč evrov s tem še zdaleč ni izčrpan. Cene za OnePlus 15 se gibljejo malo nad devetsto evri, za Realme GT 8 Pro malo preko sedemsto evrov, za Nubio Z80 Ultra boste odšteli 649 (12+256 GB) ali 799 evrov (16+512 GB), za RedMagic 11 Pro 699 (12+256 GB) ali 799 evrov (16+512 GB), medtem ko evropskih cen za iQoo 15 in Ultra nisem našel.

Že številčnost modelov kaže, da morda tokrat ne gre za muho enodnevnico, za kakršno se vse bolj kažejo ekstremno »tanki« telefoni, temveč za trend, ki zna zmogljive naprave potisniti v roke na cene občutljivejše posameznike. Po svoje je res nenavadno, da moramo za dostop do najboljšega procesorja v svetu Androida še vedno plačati občutno več kot tisoč evrov. A če se bo ta razred telefonov še krepil, se utegne to razmerje kmalu dokončno porušiti.

Fotografiji je dodelala umetna inteligenca

The post SOBOTNO IZBIRANJE: Dragim telefonom je končno odklenkalo – tu so alternative! appeared first on Tehnozvezdje.

Lani pomladi so me presenetile Huaweijeve Freebuds 4i, ki so ponujale res soliden zvok in aktivno dušenje hrupa za 80 evrov. Kasneje so jih reinkarnirali še v Honor EarBuds 2 Lite. So pa oboje imele nekaj pomanjkljivosti pri materialih in določene funkcionalnosti so še vedno ostale zgolj dražjim, med njimi hkratno povezovanje z dvema napravama. Tudi Xiaomijeve Mi True Wireless Earphones 2S za 70 evrov so bile zelo v redu, toda že na predstavitvi Buds Air 3, poleg najnovejših telefonov Realme, sem osupnil nad priporočeno ceno 60 evrov, potem ko so omenili vse lastnosti, vključno z omenjenim bluetooth multipoint. Trenutno so v Amazonovi akciji na voljo še za nižji znesek. Seveda vedno ostane skepsa, dokler zadeve ne preizkusimo, kajti obljube so eno, realnost pa običajno nekaj drugega.

V konkretnem primeru se dobri vtisi začnejo že pri polnilni škatlici. Ta deluje precej bolj šik, kot bi pričakoval glede na ceno. Oblikovno, še posebej z zgornjim »steklenim« vložkom, in po materialih, saj je trdna in nič ne šklepeta, pokrov pa ostane odprt, ko jo položimo na mizo, za razliko od tiste pri Huaweijevih ali Honorjevih. Tudi magneti lepo držijo slušalkici, a tudi niso premočni, da bi ju bilo težko jemati ven. Fino je, da je ob strani tipka za sprožanje »parjenja« in da je priključek za polnjenje USB-C. Edino, kar manjka, je brezžično polnjenje. Toda trajanje baterije je dovolj dolgo, da jih najbrž ne bo treba priklopiti več kot enkrat na teden. Realme navaja do 30 ur poslušanja, seveda vključno z vso zalogo v škatlici, v samih slušalkah je z vključenim izničevanjem hrupa in ne pretirano glasnostjo energije za približno pet ur, kar je soliden, ne pa rekorden dosežek.

Tudi sami slušalkici sta narejeni dobro. Repek je dokaj kratek in enostavno, ampak elegantno oblikovan, v bistvu valj z lepimi zaključki. Nanj je nasajena glava, ki se kar lepo prilega v uhelj, in na koncu še klasičen silikonski čepek. Vse skupaj je majhno, lahko in prijazno do dolgotrajnega nošenja. Priložene so tri velikosti čepkov, kar je dokaj malo, vendar mi niti ni bilo treba menjati srednje velikih, ki sta bila nameščena privzeto.

Slušalke podpirajo hitro povezovanje z androidnimi napravami, kar pomeni, da jih te takoj zaznajo in na zaslonu prikažejo sličico (animacijo) ter ponudijo seznanitev, nato pa so v obvestilnem polknu osnovne informacije, kot je napolnjenost baterije. Podobno kot Airpods v navezi z napravami iOS. Tudi s slednjimi se sicer Buds Air 3 povezujejo brez težav, kot tudi s prenosniki in ostalimi izvori zvoka. Za najboljšo izkušnjo na telefonih si je smiselno namestiti še aplikacijo Realme Link. Ta sicer zahtevajo prijavo, a nato omogoča nastavljanje marsičesa. Med drugim izbiranje zvočnega načina – običajnega, aktivnega dušenja hrupa ali prepuščanja zunanjih zvokov (Transparency) –, zvočnih učinkov (nekakšen preprost izenačevalnik), pa tudi vklop povezovanja z dvema napravama (Dual-device Connection) in samodejnega prevzemanja klicev (Auto answer), če eno od slušalkic vzamemo iz ovitka. Namesto pravega izenačevalnika je na voljo »prilagojena uglasitev (Customized audio tuning), kjer slušalke postopno predvajajo različno glasne piske, najprej za levo in nato še desno uho, uporabnik pa pri vsakem klikne, ali ga je slišal ali ne. Na osnovi tega na koncu aplikacija izdela profil, obseg frekvenčnega prostora, ki ga posameznik sliši. Razlika v zvoku je, pri nekaterih zvrsteh majhna, pri drugih večja, v nekaterih primerih se sliši bolje, v drugih mnogo slabše. Ne bi se branil izenačevalnika.

Zvok teh slušalk je sicer prijeten. So ene tistih, ki ne pretiravajo v nobeno smer in tudi nimajo kakšnih zelo slišnih lukenj. Base, ki niso najmočnejši, a tudi ne ravno manjkajoči, se da nekoliko okrepiti, a račun celotne zvočne slike (tu se pozna izostanek izenačevalnika). Na uravnoteženi (Balanced) nastavitvi sem pri večini glasbe, ki sem jo poslušal, zadovoljen. Morda bi bili lahko visoki toni za odtenek čistejši, občasno je pri kakšni pesmi nekaj popačenja, k čemur precej prispeva profil iz prej opisanega uglaševanja, in nizki toni so bolj izraziti z vključenim aktivnim dušenjem hrupa, toda tak zven bi zlahka sprejel tudi pri precej višji ceni. Tudi glasnost je dobra in kakšnega resnega padca kvalitete pri višji nisem zaznal. Ne rečem, da dražje niso boljše, vendar še zdaleč ne dvakrat ali trikrat.

Presečen sem bil tudi na aktivnim dušenjem hrupa. To ima sicer zgolj en nivo, ni nikakršnega nastavljanja moči dušenja, kaj šele dinamičnega prilagajanja. Vendar je učinkovito. Klasičen preizkus med delom ob delovanju pralnega stroja v bližini je skoraj povsem izničil njegovo bobnjenje, slišalo se je zgolj pretakanje vode, kot pri večini tovrstnih slušalk. Tudi na letalu so zelo dobro odstranile moteče hrumenje motorja, da sem lahko brez težav poslušal podkaste ali spremljal dialoge v serijah.

Samodejno ustavljanje predvajanja, ko sem eno od slušalk vzel iz ušesa, in nadaljevanje, ko sem jo znova vstavil, je delovalo brezhibno. Prav tako prevzemanje klicev ob jemanju iz škatlice. Za upravljanje so na voljo dvojni in trojni trepljaji ali pridržanje prsta na vrhu repka, s čimer tudi ni težav, v aplikaciji pa je mogoče nastaviti, kaj posamezna »tipka« naredi. Za telefonske pogovore so se Buds Air 3 dobro obnesle, samodejno preklopijo na prepuščanje zvoka iz okolice, kakšnih pritožb, da bi se me slabo slišalo, pa nisem dobil.

Večkrat sem že omenil, da je istočasna povezava z dvema izvoroma zvoka odlična. Lahko sta to telefona, kot tokrat v mojem primeru, lahko telefon in prenosnik ali pa kakšna druga kombinacija. Slušalke brezhibno preklopijo na drugo napravo, če se tam nekaj pojavi, denimo telefonski klic, ali uporabnik nekaj sproži, in potem spet nazaj, v kolikor je treba, primer je nadaljevanje predvajanja glasbe po pogovoru na drugem telefonu. Za to funkcionalnost je bilo doslej treba poseči po slušalkah s priporočeno ceno vsaj 150 evrov. Seveda se tudi te da dobiti kdaj dobiti ceneje, vendar Realme multipoint vnaša v bistveno nižji cenovni razred.

Popolnoma brezžične slušalke so definitivno najhitreje napredujoči izdelek potrošniške elektronike. Že lani sem jih označil za hit leta, ker smo od tega, da je bilo treba še leto prej za dobre odšteti 150 evrov, prišli že pod sto evrov na zelo spodobne. Zdaj so tu Realme Buds Air 3 s priporočeno ceno 60 evrov, ki pa jih je mogoče že na začetku kupiti še ceneje, pa jim prav zares nič ne manjka (če odmislimo naprednejše kodeke, ki za veliko večino neavdiofilskih ušes ne predstavljajo nobene razlike). Mogoče o njihovi kakovosti še najbolj zgovorno pove dejstvo, da sem zadnji mesec uporabljal skoraj izključno te, pa lahko v vsakem trenutku izbiram med vsaj pol ducata različnimi, večinoma precej dražjimi.  

HVALIMO:

• Zelo dobra izdelava
• Večinoma boljši zvok, kot bi ga pričakovali pri taki ceni
• Hkratna povezava z dvema napravama in samodejno preklapljanje vira zvoka
• Brezhibno samodejno ustavljanje predvajanja
• Spodobno aktivno dušenje hrupa
• Hitro seznanjanje z androidnimi napravami in solidna aplikacija
• Cena!

GRAJAMO:

• Rahle slabosti pri zvoku (pri nekaterih pesmih)
• Ni pravega izenačevalnika
• Manjkajo napredni zvočni kodeki

The post Realme Buds Air 3: Toliko za nizko ceno ne dobiš pri nobenih drugih popolnoma brezžičnih slušalkah! appeared first on Tehnozvezdje.

Tam nekje od modela 7T je Oneplus dokaj v redu sledil začrtani filozofiji, da se kljub nižji ceni ni treba odreči vrhunskim lastnostim telefona. Med slednjimi sicer nikoli ni bilo foto-video odličnosti, a to je ciljna publika, ki si je želela predvsem zmogljivosti in prečiščene programske opreme, kar nekako sprejemala. Vendar je že v tem obdobju cena Oneplusom toliko zrasla, da je marsikoga začela odvračati. Nato je prišel 8 Pro in lani še 9 Pro, ki sta bila cenovno že skorajda poravnana s tem, kar v višjem cenovnem razredu nudi denimo Samsung, zagotovo pa s Xiaomijevimi izzivalci. Medtem je »osnovni« model 9 imel toliko kompromisov, da ob prav tako ne ravno nizki ceni enostavno ni predstavljal dobre vrednosti za denar.

Še dodatno težavo za znamko je pomenila ugotovitev pri vseh teh telefonih, da se kljub skorajšnji cenovni izenačitvi še vedno ne morejo povsem kosati z zares najboljšimi. Tako so entuziasti začeli pogledovati drugam, kajti ideala zmogljivega telefona za dostopno ceno ni bilo več, običajni potrošnik pa bolj zaupa preverjeni znamki kot manj znani kitajski, še posebej, če je cena podobna, in je prva bolj izpostavljena pri operaterju, ima verjetno boljšo poprodajno storitev, morda k telefonu pridoda še kakšen bombonček in nenazadnje obljublja precej daljše obdobje posodobitev. Poleg tega je Oneplusova androidna preobleka postajala vse bolj podobna tisti matične znamke Oppo, kar tradicionalne navdušence nad 1+ prav tako odbija.

Z 10 Pro bi morali v Oneplusu nekako na novo definirati svojo zgodbo in se jasno nekam postaviti. Ne verjamem sicer, da bodo to storili, in v tem primeru bo res dokaj nepomembno, kakšen bo telefon. Glede na to, kar so predstavili na Kitajskem, sicer ne bo bistveno drugačen od lanskega. To resda velja za večino letošnjih, pa vendarle bi vsaj na fotografskem delu skorajda moral dobiti kakšno večjo spremembo, kajti konkurenca je tu vseeno zelo močna. Bolj pa kaže na to, da bo vse skupaj zelo podobno, in znova igralo na karto partnerstva s švedskim fotografskim podjetjem Hasselblad, ki lani ni dala kakšnih prepričljivih prednosti. Jasno je, da bo telefon opremljen s procesorjem Snapdragon 8 prve generacije, da bo imel nekoliko spremenjen dizajn v primerjavi z lanskim, da bo dobil novo generacijo zaslona OLED z dinamičnim osveževanjem, in morda tudi hitrejše žično polnjenje.

Modela 10 za zdaj ni na vidiku, naj bi pa Oneplus do konca poletja skupaj predstavil šesterico telefonov. Ob tem, da obstajajo zelo podobni ali v nekaterih primerih skorajda povsem identični izdelki pod znamkama Oppo in Realme, zato se vse bolj zdi, da gre le še za podobno strategijo, kot jo ima Xiaomi z znamko Poco ali jo je imel nekoč Huawei z Honorjem. Torej ponujati čim več izdelkov v vsakem cenovnem razredu z upanjem, da bo čim več kupcev izbralo enega tvoje, ne konkurentove linije.

Naslovna fotografija: Oneplus

• 
  SOBOTNO IZBIRANJE: Ure za manj kot 200 evrov, ki nudijo nesorazmerno veliko!
• 
  Manj stresno čez Slovenijo z majhno baterijo kot v Sarajevo z večjo (#video)
• 
  Honor 600: Oranžna je nova črna oziroma »kaj jim je tega treba bilo«!
• 
  PRENOVA Peugeot 308: Prepričljiva evolucija z več tehnologije in samozavesti
• 
  Govorijo o prihodnosti, a zadenejo predvsem sedanjost?

The post Oneplus je odtujil entuziaste, ni pa še osvojil množic appeared first on Tehnozvezdje.

Od naprav, prvič prikazanih na oz. ob robu sejma, sem že predstavil telefone Realme in paleto izdelkov TCL (slednje v videu, bom pa o njih tudi še kaj napisal, ko utegnem). Ostale novosti, vključno s telefoni Honor, Oppo, Poco in ostale, pa pridejo na vrsto v bližnji prihodnosti. Kot tudi še več o metaverzumu, poslovnih in omrežnih temah in še kakšni bizarnosti, ki se je nadejam drugi dan, ko bo več časa za dejansko raziskovanje razstavnih prostorov.

• 
  SOBOTNO IZBIRANJE: Ure za manj kot 200 evrov, ki nudijo nesorazmerno veliko!
• 
  Manj stresno čez Slovenijo z majhno baterijo kot v Sarajevo z večjo (#video)
• 
  Honor 600: Oranžna je nova črna oziroma »kaj jim je tega treba bilo«!
• 
  PRENOVA Peugeot 308: Prepričljiva evolucija z več tehnologije in samozavesti
• 
  Govorijo o prihodnosti, a zadenejo predvsem sedanjost?

The post Vtisi po prvem dnevu skoraj »normalnega« sejma MWC (#video) appeared first on Tehnozvezdje.

Znamka, ki deluje pod okriljem koncerna BBK, iz katerega bolje poznamo denimo Oneplus, je sicer predstavitev zažela z ekološko noto. Napovedali so, da bodo za vsak prodan telefon zasadili eno drevo in da bo z zmanjšanjem plastike v embalaži na manj kot en odstotek celotnega pakiranja pri milijonu proizvedenih telefonov prihranjenih toliko plastike, kot je je potrebne za 3,5 milijona plastenk. Nova telefona pa ima hrbtišče iz »bio polimera«, za katerega je menda treba toliko manj energije pri proizvodnji, da to prihrani 35 odstotkov izpustov CO₂. »Za večino znamk trajnost pomeni, da odstranijo polnilnik iz škatle, kar je v bistvu povečalo prodajo napajalnikov. Mislimo, da je naša pot boljša za potrošnike in za okolje,« je prizadevanja podjetja komentiral Lukasz Lyzwa, direktor prodaje za srednjo in vzhodno Evropo.

Za omenjeno hrbtišče, ki je lahko v »papirnati« beli ali zeleni ter v črni barvi, so znova sodelovali z oblikovalcem Naotom Fukasawo, kot že pri seriji GT Master. Material ni povsem gladek in deluje dobro tako na pogled kot na otip.

Na sprednji strani ima GT2 Pro 6,7-palčni OLED z ločljivostjo 1440×3216, 10-bitnimi barvami, 1400 kandelami svetilnosti, tehnologijo LTPO 2.0, ki zagotavlja možnost spremenljivega osveževanja od 1 Hz do 120 Hz, kar izboljša trajanje baterije za uro in pol. Pravijo, da je to celo prvi ploski zaslon z visoko ločljivostjo (1440p) in LTPO 2.0. Tisti v Samsungu Galaxy S22 Ultra je seveda ukrivljen. Zmožnost zaznavanja dotikov pa so dvignili kar na 1000 Hz, torej na tisoč prepoznav v sekundo. Očitno so zasloni letos področje, ki ga bodo proizvajalci izpostavljali. GT2 ima zelo podobnega, vendar s polno visoko ločljivostjo, 1300 kandelami svetilnosti in ne tako naprednim samodejnim osveževanjem.

Pri kamerah je GT2 Pro eden najbolj posebnih. Glavni objektiv ima 50-milijonsko tipalo Sony IMX766 z optičnim umirjanjem slike, kar bi moralo zagotavljati najmanj solidne rezultate. Zraven je ultraširoka s prav tako 50 milijoni pik, vendar drugačnim tipalom, premore pa kar 150-stopinjski vidni kot, kar je na ravni akcijskih kamer. Tretja kamera je 40-kratna mikroskopska, ki omogoča pogled še bolj v detajle kot običajna makro.

Telefon poganja procesor Snapdragon 8 prve generacije, zanimiva inovacija je 360-stopinjski NFC, pa tudi sicer naj bi bil sprejem anten dober v vseh smereh. Baterija ima kapaciteto 5000 mAh in se lahko s priloženim polnilnikom polni s 65W. Vse to pa so vgradili v 8,18 mm debeline, kar je za odtenek manj kot pri konkurenci. Telefon bo (v zahodni Evropi) stal 749 ali 849 evrov, odvisno od tega, ali bo imel 128 in 256 GB podatkovnega pomnilnika.

Cenejši GT2 (549 ali 599 evrov) bo namesto letošnjega imel lanski procesor (Snapdragon 888), kot rečeno nekoliko »slabši« zaslon, foto-video sklop pa bo bolj vsakdanji. Glavni objektiv je enak, zraven pa je še ultraširoki z 8-milijonskim tipalom in makro s štirimi milijoni pik, kar še vedno ni idealno, a vsaj bolje od običajnih dvomilijonskih.

Prenosnika Book Prime verjetno v Sloveniji ne bomo videli, s tisoč evri tudi ni pretirano zanimiv za kupce »nizkocenovnih« znamk, prav tako težko verjamem, da bodo k nam uvažali danes predstavljene televizorje. Zato pa bodo lahko zelo zanimive popolnoma brezžične slušalke Buds Air 3 s precej izboljšanim aktivnim dušenjem hrupa, možnostjo samodejnega preklapljanja med različnimi napravami, 30 urami baterijske zaloge in novim dizajnom, ki naj bi stale 60 evrov.

The post Realme želi biti eko na drugačen način kot Apple ali Samsung in ponujati najboljše zaslone v telefonih appeared first on Tehnozvezdje.

Odločitve proizvajalcev telefonov so pogosto nenavadne in prilagojene tako dobavljivosti posameznih sestavnih delov kot temu, kar »naj bi se najbolje prodajalo.« Tako je Realme 8 Pro imel fotoaparat s 108 milijoni pik, toda ostal pri enakem procesorju, ki je poganjal že oba omenjena predhodnika, in pri zaslonu z osveževanjem 60 Hz, medtem ko je glavni konkurent (Xiaomi Redmi Note 10 Pro) za enako ceno ponudil gladko izkušnjo s 120 Hz. Tako gre GT Master, če je ali če ni neposredni naslednik (vsekakor v Sloveniji v ponudbi nadomešča 8 Pro), v drugo smer. Zaslon OLED tokrat ponuja možnost hitrejšega osveževanja, procesor so nadgradili z zelo posrečeno izbiro Snapdragona 778G, pri glavnem objektivu fotoaparata pa tokrat vgradili marketinško manj potentno tipalo s 64 milijoni pik. Odločitve se mi v veliki meri zdijo prave, ampak najprej se moram posvetiti hrbtni strani telefona, ki sem jo omenil že v videu, ko sem ta model prvič pokazal.

Pri dizajnu je znamki Realme (ta deluje v okviru koncerna BBK Electronics) pomagal japonski oblikovalec Naoto Fukasawa in uspelo mu je združiti izvirno idejo in uporabno funkcionalnost. Hrbtišče s posameznimi dvignjenimi pasovi na pogled izstopa in hkrati daje dober oprijem, ki ga še poveča dobra izbira plastike. Vse skupaj je nedrseče, prijetno in ergonomsko. Na podoben način kot že pri dražjem modelu GT z rumenim, »dirkaškim« hrbtiščem. V tem pogledu Realme ima zanimive zamisli in uspešne izvedbe, upam le, da se tudi na dolgi rok obnesejo, kot je treba. Praske in obrabljenost materiala pač naredijo svoje. V vsakem primeru pa bi me kot kupca zanimal samo »kovčkasti« GT Master, v primerjavi s tem je različica s klasično hrbtno stranjo povsem dolgočasna in verjetno tudi nudi slabši oprijem.

S sprednje strani oblikovanje ni kaj posebej navdahnjeno, obod je prav tako plastičen in nekoliko bleščeč, debelina telefona pa je malenkost večja, seveda tudi na račun hrbtišča. A dodatna dobra stran slednjega je v tem, da se reč skoraj nič ne guga, kadar leži na mizi in uporabnik tipka po zaslonu. Stranske tipke so v redu, spodaj je celo izhod za slušalke, zvočnik za večpredstavnost pa je tudi žal samo tam in je eden slabših, kar sem jih slišal v zadnjem času, s precej rezkim zvokom. Res pa v tem razredu ne najdemo stereo zvočnikov. V priključek za polnjenje je mogoče vtakniti kabel iz priloženega polnilnika, ki zagotavlja do 65W moči. S tem telefon v skoraj vsakih okoliščinah napolni v pol ure ali hitreje, to je ena od lastnosti, ki prekašajo konkurenco.

Zaslon OLED ima diagonalo 6,43 palcev in polno visoko ločljivost. Novost je osveževanje s 120 Hz, pri čemer lahko uporabnik izbere tudi samodejno nastavitev, pri kateri se telefon odloča, ali zaslonsko slike izrisuje 60- ali 120-krat na sekundo. Ta možnost v praksi dobro deluje, ni pa tako napredna kot pri najdražjih telefonih, ki lahko frekvenco spustijo skoraj na ničlo ali jo ustrezno prilagodijo za ogled filmov (na 24 oz. 48 slik na sekundo). Zaslon je lep, ne priporočam pa izbire »Vizualnega načina OSIE,« ki preveč poudari barve in poslabša dinamiko. Tudi svetilnost bi lahko bila boljša ali pa vsaj njeno uravnavanje, saj jo treba imeti nastavljeno čez polovico, »avtomatika« pa jo pogosto znižuje na pretemne nivoje, denimo tudi med nočnim fotografiranjem.

Pohitritev s precej novejšim procesorjem (namesto Snapdragona 720G) je zelo dobrodošla. Na povsem enak čip se zanašajo tudi nekateri bistveno dražji modeli (denimo dvojica Honor 50 in Huawei Nova 9), ne brez razloga. Nudi zadostne zmogljivosti za vsakdanja opravila, preverjanje več aplikacij naenkrat, hitro fotografiranje in tudi igranje zahtevnejših iger. Določeni uporabniki bi ga seveda znali pripraviti do kolcanja, a ti bodo že v osnovi pogledovali proti nekaj stotakom dražjim modelom.

Fotografske »degradacije« kljub manj pikam na glavnem tipalu ni. Fotografije z osrednjega objektiva so za ta cenovni razred zelo spodobne, še posebej so mi všeč brez vključene umetne inteligence. Z lepimi barvami, solidnimi detajli, brez kakšnih ekscesov pri obdelavi. AI poskrbi za nekoliko preveč ostrine, vsaj za moj okus, a verjamem, da bo to marsikomu všeč. Tudi v mraku ali temi se da z nočnim načinom narediti marsikaj (če le prisilite zaslon k dovolj svetlemu prikazu, da dobro vidite motiv) in rezultati niso pretirano nenaravni, kot jih pogosto srečujemo v zadnjem času. Ker je pik kljub znižanju s 108 na 64 milijonov na pretek, si lahko privoščimo dvakratni zum in so posnetki še vedno več kot zadovoljivi, komajda se jih prepozna kot digitalno povečavo. Vseeno pa je možnost petkratnega zuma med osnovnimi v fotografskimi aplikacijami odveč, ker je Celo ultraširokotni objektiv daje boljše rezultate od mnogih podobnih, z več podrobnosti in manj popačenja. O makro objektivu s dvomilijonskim tipalom pa je odveč izgubljati besede, vseeno ali celo bolje bi bilo, če bi ga izpustili. Video gre do običajnih 4K pri 30 sličicah na sekundo, z zgolj elektronskim umirjanjem slike, in žal ni na ravni fotografij. Kar pa ni nobeno presenečenje. Boljši vtis naredi selfijevska kamera z 32 milijonskim tipalom, ki tudi izpljune zelo všečne fotografije, če le ostaneš pri nastavitvi brez »glajenja« kože in podobnih nepotrebnih trikov.

Baterija ima tokrat kapaciteto 4300 mAh, v 8 Pro je imela 4500 mAh, kar pa se mi ne zdi pomembna razlika. Procesor in spremenljivo osveževanje zaslona tudi ne porabljata pretirano, tako da se lahko avtonomija približa tudi dvodnevni uporabi. Le med mirovanjem bi bila lahko reč nekoliko bolj varčna. Vedno pa je na voljo možnost zelo hitrega polnjenja, ki lahko že v desetih minutah poskrbi, da bo zaloge dovolj do konca dneva. Prepoznavanje prstnih odtisov na dnu zaslona je hitro in brez pritožb, vedno in zanesljivo. Programska oprema – Realme UI 2.0 – temelji še na Androidu 11. Nedvomno bo prej ali slej na voljo nadgradnja na Android 12, a v času testiranja še ni bila. Uporabniški vmesniki v podjetju počasi prilagajajo evropskemu okusu, že pred časom so mu dodali nekatere lastnosti, poznane s telefonov Oneplus, denimo risanje potez na izključenem zaslonu. Kar je najboljša možnost za hiter vstop v fotoaparat, saj dvojni pritisk na tipko za zmanjšanje glasnosti (kar je treba vključiti v nastavitvah) pelje v način »ulica«, ki ni povsem enak običajnemu samodejnemu. Na voljo je obilica možnosti prilagajanja ikon, barvnih shem in ostalega brez nameščanja kakšnega dodatnega zaganjalnika. Tudi vedno vključen zaslon ali z drugimi besedami informacije na izključenem zaslonu je mogoče nastaviti.

Ne glede na določene čudne odločitve proizvajalca in pomanjkljivosti, ki so v nižjem cenovnem razredu logične in pričakovane, sta bila že Realme 8 Pro in še posebej 7 Pro pred njim zelo simpatična telefona in priporočljiva nakupa. Z modelom GT Master Edition, še posebej različici z edinstvenim hrbtiščem, je kitajski znamki uspelo izdelati še bolj všečen in dobro zaokrožen izdelek. Je tudi malce dražji, s 128 GB prostora za podatke stane približno 370 ali 380 evrov, toda povprečen zvočnik in nesmiselni makro objektiv sta edini lastnosti, ki bi ju brez pardona zamenjal, poleg tega pa še naložil programerjem, naj uredijo situacijo s samodejnim prilagajanjem svetilnosti zaslona. Vse ostalo pri tem modelu štima.

HVALIMO:

• Izvirno hrbtišče, ki daje dober oprijem
• Dovolj zmogljiv procesor
• Zaslon z osveževanjem 120 Hz
• Zelo soliden fotoaparat
• Hitro polnjenje baterije

GRAJAMO:

• Telefon v beli in črni barvi nima hrbtišča v obliki kovčka
• Mono zvočnik z rezkim zvokom
• Samodejno uravnavanje svetilnosti zaslona ne deluje najbolje

The post Realme GT Master Edition: Drugačen in zato dober! appeared first on Tehnozvezdje.

Novi modeli v tej liniji si dejansko sledijo na pol leta in to se že kaže kot prehiter tempo. Komaj lani pomladi so predstavili 6 Pro, jeseni že 7 Pro in letos pomladi 8 Pro, ki je v Slovenijo prišel v začetku poletja in smo ga zdaj tudi uspeli preizkusiti. Nobeno presenečenje ni, da so telefoni precej podobni v glavnih značilnostih. Dizajn je nekoliko drugačen, še posebej pri izboklini za fotografske objektive in vzorcu ter barvah hrbtišča, toda splošna oblika, izbira materialov, občutek v roki in tudi ključni sestavni deli so precej enaki. Po svoje je lepo videti, če se podjetje drži določene smeri in ne spreminja iz generacije v generacijo celotnega koncepta, a po drugi strani trije skoraj enaki izdelki v razmaku približno enega leta tudi nimajo pravega smisla.

Veseli nas, da je Realme nadaljeval z manjšim, 6.4-palčnim zaslonom OLED, za kakršnega se je odločil že pri 7 Pro. Spomnimo, da je 6 Pro imel 6,6-palčni LCD. Posledično sta tako 7 Pro kot 8 Pro nekoliko manjša telefona in prav to je lahko eden glavnih adutov napram omenjenemu Xiaomiju in drugim modelom v tem cenovnem razredu, ki so skoraj vsi po vrsti večji in zato manj simpatični ter lahko zoprni za uporabnike z manjšimi dlanmi. Ohišje je plastično, ne na otip ne na pogled nič kaj izstopajoče. Kakovost se zdi v redu, a tudi kaj bolj prefinjenega smo že videli za podobno ceno. Navsezadnje je lanski pomladni imel na hrbtišču zanimiv spreminjajoč se vzorec, a kasneje so tovrstno estetiko povsem opustili. Večja škoda pa je, da glede zaslona niso storili še enega koraka naprej. Lep, živahen in solidno svetel zaslon je namreč ostal pri osveževanju s 60 Hz, medtem ko konkurenca za enako ali le malo višjo ceno ponuja vsaj 90, če že ne 120 Hz in s tem več užitka pri uporabi. Prehod z 90-herčnega LCD-ja na 60-herčni OLED se nam je zdel  dobra odločitev, kajti tehnologija samosvetilnih pik je v vsakem pogledu superiorna, toda za 9 Pro bo nadgradnja glede hitrosti osveževanja malodane nujna. Prav nič nam ni všeč niti odločitev, da za večpredstavnost znova skrbi zgolj spodnji zvočnik. Predhodniku smo dobre ocene dali tudi zato, ker je bil takrat eden redkih s kombinacijo zaslona OLED in stereo zvočnikov v tem cenovnem razredu. Zdaj so prišli še drugi (s še naprednejšimi zasloni), Realme pa je storil še korak nazaj pri zvoku. Tako za Youtube in ostale vsebine brez slušalk ta telefon preprosto ne nudi enakega užitka.

Delovanje je zgledno, hitrost pri vsakdanjih opravilih ni vprašljiva, saj je procesor Snapdragon 720G še vedno (ravno) dovolj zmogljiv. Nenazadnje se zanj odločajo tudi drugi proizvajalci, denimo Samsung v modelih Galaxy A52 in A72, pa vendar bi tudi tu počasi pričakovali nadgradnjo.  Realme isti čip uporablja že tretjo »generacijo« zapored. Če je pri 6 Pro še izstopal za to ceno, zdaj ni več nič posebnega. Nekateri drugi mobilniki se ponašajo z malenkost bolj zmogljivimi Snapdragoni 732G ali 750G, ki prinaša še povezljivost 5G. Testna in tudi najbolj smiselna pomnilniška različica je 6/128 GB. Tako za gladko delovanje kot za ustrezno veliko prostora za shranjevanje podatkov oboje zadošča. Ali bo tudi čez dve oz. tri leta, je ta čas težko napovedati, vsekakor pa naj vsakdo, ki namerava telefon uporabljati dlje časa, že v osnovi razmisli o nakupu česa dražjega in zmogljivejšega.

Realme 7 Pro je bil odličen kljub dokaj povprečnim kameram. Takrat je bilo foto-video tisto področje, ki so ga ob jasnem napredku v drugih vidikih nekoliko žrtvovali. Tokrat je ravno obratno. Največjo izboljšavo so opravili pri glavnem fotografskem objektivu in tipali pod njim, vendar pa za razliko od predhodnika nisem povsem prepričan, če lahko to »reši« telefon in ga povzdigne na enak status najboljšega nakupa v razredu. Tokrat so namreč namesto 64-milijonskega vgradili tipalo s 108 milijoni pik. To se veliko bolje sliši in bere v marketinških materialih, dobra novica pa je, da so to tipalo tudi pametno izkoristili. Fotografska aplikacija ponuja možnost tri- in petkratne povečave in vsaj 3x ni zgolj digitalni »zum«, temveč dejansko uporablja presežne pike na tipalu in tako shrani fotografijo skoraj brez izgube podrobnosti, čeprav telefon nima pravega teleobjektiva. To lahko počne, ker je privzeta velikost fotografij 12 milijonov pik, torej pri običajni goriščnici združuje gručo devetih pik (3×3) v eno veliko. Ostali trije objektivi so (verjetno) enaki kot prej in so daleč od kakovosti glavnega. Ultraširoki z 8-milijonskim tipalom je vsaj za silo uporaben, medtem ko 2-milijonski makro in globinsko tipalo s prav tolikšno ločljivostjo služita zgolj povečevanju števila.

Dobre rezultate tako dajeta osnovna goriščnica (1x) in trikratna povečava (3x). Prva je nekje na ravni tega, kar za tristo evrov lahko pričakujemo. Solidne detajle in dinamiko, pri čemer so barve dokaj nasičene, a nobena ne izstopa pretirano, kar vsem proizvajalcem ne uspeva. Nič ne bi imel proti malo manj poudarjenim kontrastom, saj prevečkrat pride do izraza ne najboljša dinamika v temnih območjih motivov.

Trikratni »zum« je res presenečenje, saj je težko ločiti te fotografije ali tiste, posnete s katerim od telefonov, ki takšno povečavo omogoča optično, z namenskim objektivom. Slednji pogosto premorejo zgolj osem milijonov pik in imajo toliko slabšo optiko, da so barve precej bolj blede in detajli neizraziti. Tudi to so barve malo drugačne, a ne tako zelo, prikaz podrobnosti pa presenetljivo dober, le dinamični razpon še dodatno pade. Tako so rezultati lahko celo boljši kot s pravim teleobjektivom. Od 3x naprej gre seveda za digitalne trike, zato kakovost hitro trpi.

Fotografije v slabi svetlobi so v samodejnem načinu dokaj povprečne. Detajli se hitro izgubijo in svetla območja motivov (luči in podobno) so običajno presvetljena. Nočni način zadevo precej izboljša, saj prikaže precej lepše podrobnosti, četudi z nekaj več ostrenja robov, kot bi si želel, ampak to je standardni trik za preprečevanje meglenih posnetkov, prav tako povečini spravi v red pretirano svetle predele. Vse to pa velja zgolj za standardno goriščnico in tudi tu obdelava traja precej dolgo, kakšnih pet sekund. »Zuma« brez izgube kakovosti v nočnem načinu ni, ultraširokemu objektivu pa tudi ta način ne pomaga, da bi ponoči zajel kaj uporabnega. Saj že podnevi komajda. Tudi takrat so fotografije namreč dokaj meglene, z veliko popačenja in poslabšanja ob robovih. Ultraširokokotni objektivi v poceni telefonih nasploh niso na nivoju, kakršnega bi si želeli, a dotični res ni dobra reklama zanje. Kot seveda ni nizkoločljivostni makro.

Celo selfijevska kamera je bila deležna starejšega tipala s 16 milijoni pik namesto prejšnjega z 32 MP. Ni slaba, vsekakor pa ne prinaša izboljšanja. Pohvalim lahko kakovost videa (4K), vsaj med snemanjem dokaj pri miru. Težko bi pričakoval lepšo sliko, razen če bi telefon stal bistveno več. Celo v slabi svetlobi in z nekaj močnimi izvori svetlobe (beri na koncertu) mu uspeva zelo dobro, tudi zvok je več kot soliden. Zato pa nekoliko šepa umirjanje slike pri hoji, teku in drugem premikanju.

Od ostalega si hvalo zasluži še odlično tipalo prstnih odtisov. Integrirano je v zaslon in deluje perfektno, enako kot pri dvakrat dražjem modelu GT. Baterija je ostala pri 4500 mAh in bi lahko ob manj intenzivni uporabi zdržala tudi dva dni z enim polnjenjem. Proizvajalec sicer tega ne predvideva, saj prilaga hiter polnilnik. Resda ne tako hitrega kot pri predhodniku, ki se je ponašal s 65-vatnim, novi namreč omogoča polnjenje s 50W, kar pa še vedno zagotavlja, da bo telefon pol v največ tričetrt ur (namesto v pol ure). Če uporabnik ne čaka povsem do konca, ampak ga priključi prej, bo verjetno dovolj 20 min ali največ pol ure.

Za programsko opremo velja enako, kot smo zapisali pri telefonu GT. Realme UI je postal prijaznejši, dodelati bi morali le še kakšne malenkosti, posodobitve Androida 11 in varnostni popravki tudi prihajajo redno.

Manjše mere v primerjavi z neposredno konkurenco in fotoaparat z zelo spodobnim glavnim objektivom, ki ponuja tudi dejansko uporaben trikratni zum brez (pretirane) izgube kakovosti, sta glavna aduta telefona Realme 8 Pro. Zaslon OLED, solidno hiter procesor in hitro polnjenje baterije pridobivajo tudi drugi izdelki v cenovnem razredu okrog 300 evrov, zato ne izstopa več tako, kot je lani jeseni 7 Pro.

The post Realme 8 Pro: Tokrat fotografska izboljšava, na ostalo malo pozabili appeared first on Tehnozvezdje.

Analitski hiši Strategy Analytics in Canalys in sta našteli 340 in celo 347 milijonov prodanih pametnih telefonov v prvih treh mesecih leta. Prva tako govori o 24- in druga o 27-odstotnem zvišanju v primerjavi z enakim lanskim obdobjem. Za znamke v prvi peterici – Samsung, Apple, Xiaomi, Oppo in Vivo –, ki so pobrale več kot tri četrtine vseh prodanih količin, ni bilo težav zaradi vsesplošnega pomanjkanja polprevodnikov. So se pa s tem problemom, kot tudi s cenovnim stiskanjem, ubadali manjši proizvajalci. Videli smo že LG-jev umik, pa to sploh ni majhno podjetje, in prav lahko bi sledil še kdo. Rast prodaje sta sicer spodbudila predvsem odlaganje nakupa novega telefona v lanskem letu in norija za modeli s podporo tehnologiji 5G na Kitajskem. Applova poteza, da v vse modele iPhone 12 vgradi možnost povezovanja v omrežja pete generacije, se je tako izkazala za dobro premišljeno.

Samsung je s približno 77 milijoni prodanih telefonov še vedno na vrhu, uspešen je tako s serijo Galaxy A, ki zajema nižji in srednji cenovni razred, kot z modeli Galaxy S21, ki sodijo med dražje. Apple je prodal nekje med 52 in 57 milijonov iPhonov, kar je naravnost fenomenalna številka, glede na to, da v portfelju sploh nima poceni modelov. Morda za koga presenetljivo je pobral lep delež praznine, ki je ostala ob Huaweijevem padcu, precej več kot denimo Samsung. Ostalo so si razdelile že omenjene kitajske znamke, pa morda še Oneplus in Realme, ki prav tako kot Oppo in Vivo sodita pod okrilje konglomerata BBK Electronics.

Apple je vodilni proizvajalec v ZDA, Veliki Britaniji, Franciji in Nemčiji. Serija iPhone 12 je velika uspešnica, četudi jo kritiki označujejo kot dolgočasno in neinovativno. Xiaomi je uspešen doma, v Indiji, pa tudi v nekaterih evropskih državah, denimo Španiji in Italiji. Tudi Oppo počasi pridobiva v Evropi in prav tako Oneplus, ki je prisoten pri vseh več operaterjih. V prihodnjih četrtletjih bi se utegnil znova pojaviti zdaj samostojni Honor. Medtem je Huawei globalno pristal na sedmem mestu z malo manj kot 19 milijoni prodanih telefonov. Še lani poleti je bil številka ena, na Kitajskem je obvladoval polovica trga. Toda nato so prišle dodatne sankcije, zaradi katerih ne more več do procesorjev za telefone in ostalih komponent, razen tistih, ki jih je uspel pridobiti na zalogo že prej. Tako niti tam, kjer Googlov Android sploh ni faktor, ne more več resno konkurirati, ker preprosto nima sestavnih delov za zadostne količine telefonov.

Huawei bi bil tudi brez teh dodatnih težav zdaj že v poziciji, iz kakršne se nista uspela izkopati sistema Windows Phone in pred njim Symbian. Na evropskem trgu je njegov tržni delež padel na dva odstotka, z lanskih devetih odstotkov v prvem trimesečju. Ko je tržni delež operacijskega sistema v polju enomestne številke, razvijalci nimajo motiva prilagajati svojih aplikacij za to platformo. Potencialni kupci pa ne vidijo vrednosti v platformi brez kopice njihovih priljubljenih aplikacij. In tako gre zadeva v spiralo, ki je doslej še noben mobilni operacijski sistem ni premagal. Kot opozarjam že od začetka, sploh ne gre zgolj za aplikacije, četudi so seveda Gmail, Googlovi Zemljevidi in še posebej Youtube (ta je dejavno pomagal pokopati že Windows Phone) za marsikoga skoraj nepogrešljive storitve. Toda veliko je še zalednih, ki na Huaweijevih telefonih prav tako niso dostopne, in to zagotovo tudi odvrača uporabnike. Veliko jih ima kontakte v Gmailovem imeniku ter jih sinhronizira s telefonom. Prav tako se večina vpisuje v Googlov račun (prek Trgovine Play) za shranjevanje napredka v igrah. V avtu je pomembna platforma Android Auto, v zahodnoevropskih državah za plačevanje lahko uporabljajo G Pay, tudi gesla ima marsikdo shranjena pri Googlu, v brskalniku Chrome, in pozabiti ne smemo na Googlovega Pomočnika in upravljanje naprav pametnega doma prek okolja Home. Lahko se pogovarjamo, ali je res treba vse to imeti pri enem ponudniku, a realnost je, da so ljudje pač izbrali Googlovo ali Applovo okolje (ali do neke mere Microsoftovo). In tudi če stavijo na drugega, še vedno uporabljajo kaj od prvega, zato se bodo znotraj platforme, ki nima dostopa do tega, počutili gole in bose. Tako pač je in to se odraža na prodajnih številkah.

Naslovna fotografija: Apple

The post Pametni telefoni so znova hit, najbolj se smeji Applu, Huawei potolčen appeared first on Tehnozvezdje.

Realme je znamka, ki zelo opazno poskuša prehitevati ostale v »specifikacijah«. Vedno poskuša najti kakšno lastnost, mogoče tudi več, ki je konkurenca za podobno ceno še ne ponuja. Tako sta že modela 6 in 6 Pro v nižji razred prinesla hitrejše osveževanje zaslona in zraven ponudila še hitro polnjenje, ki za manj kot deset evrov na mesec (če vzamemo kot merilo operatersko ceno na obroke) prav tako ni ravno pogosto. Cenejši Realme 7 ne predstavlja velike nadgradnje v primerjavi z omenjeno šestico. Ima za odtenek hitrejši procesor in večjo baterijo, medtem ko so pri fotoaparatu celo storili korak nazaj in tokrat izbrali 48-milijonsko tipalo za glavni objektiv namesto 64-milijonskega. Toda rezultati so na koncu celo nekoliko boljši, tudi zaradi za odtenek lepše obdelave signala, ki pri šestici res ni bila najbolj posrečena. Realme 7 je tako zelo soliden telefon z lepim 6,5-palčnim zaslonom, dovolj hiter, z dolgim trajanjem baterije in v nekaj prijaznega razvijajočo se preobleko Androida. Je malce velik in seveda plastičen, toda glede na ceno bi težko pričakovali kaj drugega.

Toda 7 Pro je pravo presenečenje. Že 6 Pro je bil lep korak navzgor v primerjavi z modelom 6, še posebej pri fotografiji in videu, saj je tam res ponujal bistveno boljšo kakovost in tudi primerljivo z nekaterimi konkretno dražjimi modeli, tudi Realmejevim lastnim X50 Pro 5G. Vseeno pa sta bila telefona podobna. Pri sedmicah pa so ubrali popolnoma drugačno taktiko, saj je 7 Pro manjši, s 60-herčnim zaslonom OLED (6,4-palcev), tudi nekoliko manjšo baterijo (4500 mAh proti 5000 mAh), in prednostmi na skoraj vseh področjih. Že zaslon OLED je velika pridobitev, četudi nima hitrega osveževanja, kajti ta tehnologija je v vsakem primeru superiorna v primerjavi z LCD. Potem pa so tu še kvalitetnejše izdelano ohišje, čeprav še vedno plastično, zmogljivejši procesor Snapdragon 720G, več pomnilnika, znova precej boljši foto-video sklop (sicer nič izboljšan v primerjavi s 6 Pro), čitalnik prstnih odtisov v zaslonu in, najbolj izstopajoče, super hitro polnjenje s 65W (s priloženim polnilnikom), kar telefon napolni v pol ure, za polovico pa v malo več kot desetih minutah. Glede na dokaj majhno razliko v ceni, vsega tri evre na mesec, vsekakor priporočamo model Pro, ki je še vedno tudi eno naših glavnih priporočil za približno deset evrov na mesec pri operaterju ali tristo evrov v prosti prodaji.

Test teh telefonov si lahko tudi pogledaš, da dobiš še boljšo predstavo, kakšna sta. Pa tudi izveš še nekatere podrobnosti, ki jih v tem povzetku morda nismo omenili.

The post Kakšna sta Realme 7 in 7 Pro, Telemachova telefona februarja? appeared first on Tehnozvezdje.

Že pred dnevi smo pogledali naj telefone in nato še opravili še celovito tehnološko inventuro. Kdor enega ali drugega videa še ni pogledal, ga seveda vabim, da to stori, in se mimogrede še naroči na naš kanal na Youtubu, kajti z Marjanom nameravava nadaljevati vsaj z letošnjim tempom snemanja. Navsezadnje sva si jeseni uredila vsak svoj priložnostni studio, zato je ustvarjanje materiala tudi nekoliko lažje in seveda bolj kakovostno.

Tokrat je čas še za deseterico najbolj branih tem in znotraj njih tudi najbolj obiskanih člankov, ki smo jih letos objavili. Lestvica najbolj branih člankov v tako nenavadnem letu ne bi bila najbolj natančna, tematike, ki so vas najbolj pritegnile, pa se je dalo kar dobro izluščiti. Pojdimo od desetega proti prvemu mestu.

10. Avtomobilski testi

Veliko jih letos ni bilo, tudi predstavitev ne, ker okoliščine temu niso bile najbolj naklonjene. Toda skoraj vsi avti, ki smo jih uspeli testirati, so vas zelo zanimali. O enem ali dveh boste lahko še brali kmalu, malo z zamudo, a tako se pač zgodi ob obilici dogajanja in testnih naprav. Vsekakor pa upamo, da se bomo v novem letu vozili več, tudi na elektriko. Najbolj brani pa so bili:

• Renault Clio TCe 130 EDC: Končno izpolnitev znamenitega slogana
• Škoda Octavia: Še nikoli tako šik in moderna
• Renault Captur 130 TCe EDC: Hitro odraščanje
• Volkswagen ID.3: Kakšen je v živo in na cesti, koliko stane in ostale podrobnosti (#video)

9. Novi Applovi izdelki, še posebej iPhone

Nekoč je bil iPhone vrhunska vaba za pridobivanje klikov. Zdaj ni več, vendar pa še vedno marsikoga zanima, kako dobri so novi modeli, in seveda smo se potrudili odgovoriti na taka vprašanja.

• Novi iPhone 12 Pro je res za profesionalne uporabnike, prvič tudi iPhone Mini
• Applov drugi iPhone SE je odličen, a ni za vsakogar (#video)
• Apple iPhone 12 Mini: Vrnitev odpisanega (#video) – Tehnozvezdje
• Apple Silicon M1 in Macbook Air – Odgovori na vsa pomembna vprašanja (#video) – Tehnozvezdje

8. 5G nasploh in pri Telekomu Slovenije

Najbrž najbolj razvpita kratica tega leta, zelo čudno bi bilo, če se ne bi uvrstila med deset najbolj branih tem.

• Na kakšen način je Telekom Slovenije prišel do prvega omrežja 5G v Sloveniji?
• Telemachov testni 5G pleše okrog gigabitnih hitrosti
• To so razlogi, zakaj potrebujemo omrežje 5G!
• Prihaja peta generacija – Dejstva o 5G, ki bi jih morali poznati!

7. Samsungovi telefoni

Tudi Samsung ni več tako pogost iskalni pojem, kot je bil še pred kakšnim letom, vseeno pa so njegovi telefoni pomembni in množični. Pa tudi precejšnje število smo jih testirali in navsezadnje se je dvema uspelo uvrstiti v video o naj telefonih leta.

• Samsung Galaxy S20 Plus – Nekaj napredka in veliko marketinga (#video)
• Samsung Galaxy A51 in Galaxy A71 – Plezanje navzgor (#VIDEO)
• Samsung Galaxy XCover Pro: To je telefon, ki se ga bodo razveselili slovenski podjetniki!
• Samsung Galaxy S20 Ultra: Pretiran pomp s stokratnim zumom

6. Športne ure

Malce, a niti ne tako zelo presenetljivo je, da vas pri urah bolj zanima športni kot pametni vidik. Sta se pa kategoriji že tako združili v eno, da ju je že skoraj nemogoče ločiti.

• Suunto 7: Odlična športna ura z energijsko požrešnim Googlovim sistemom (#VIDEO)
• Huawei Watch GT 2e: Za prgišče cekinov manj nudi vse, kar potrebuješ? (#video)
• Huawei Watch GT 2 Pro: Ura, ki z vsako nadgradnjo postaja vse boljša

5. Telefoni Realme in Xiaomi

Velika konkurenta sem združil v eno kategorijo, kajti drugi ima boljše številke, če gledam samo teste. Toda pred vsemi je video, v katerem sem predstavil prva telefona Realme, ki smo ju testirali, in povedal nekaj več o tej znamki, kajti takrat je šele zares vstopila na slovenski trg.

• Novost v Sloveniji – telefoni Realme (#video)
• Huawei, Oppo in Xiaomi so si rekli: »Ker se cenim!«
• Xiaomi Mi Note 10 lite: Zato ste lahko ponosni, če uporabljate ta telefon
• Poco X3 NFC – Poceni telefon leta?

4. Novosti pri televizijskih programih in naročninah

Kadarkoli operaterji in drugi ponudniki vsebin kaj spremenijo, dodajo, odvzamejo, ponudijo novega, je to pomembna novica. Še vedno marsikdo ne more čez dejstvo, da mu v shemo nagnetejo več kot 200 programov, namesto, da bi jih izbral 20, ampak tega tokrat (in še nekaj časa) ne bomo spremenili.

• Arena Sport pri A1 in T-2, naročniki Telekoma Slovenije bodo morali še malce počakati
• Samostojni televizijski paketi pri T-2
• Operaterji zaradi zaprtih šol odklepajo programe, TV Slovenija z več vsebinami za mladino
• A1 je še pravi čas pred tekmo zvezd dodal televizijski program NBA TV

3. Televizorji

Kaj so vsebine brez dobrega zaslona? Skoraj tako kot telefoni vas zanimajo televizorji. Še posebej, če kdaj napišemo kakšen malce provokativen prispevek, kot je bil Marjanov. Tretji najbolj klikan od vseh, objavljenih v 2020.

• Sedem let star televizor boljši od novega, a ta stane pol manj
• Sony AG9: Odličen OLED, o katerem lahko večina Slovencev le sanja!
• Xiaomi Mi TV Stick: Abrakadabra, naj stari televizor postane pameten!
• Nič kaj primerni leti za nakup televizorja po poštenih cenah?

2. Razbijanje trapastih teorij

S tistimi, ki gonijo svojo in ne poslušajo nobenega argumenta, se je težko boriti. Vseeno pa se občasno prileže spisati kaj o tem, kako neumno so njihove teorije. Eden od teh člankov, povod zanj je bila znana in povsem nesmiselna povezava med ustanoviteljem Microsofta in pojavom novega koronavirusa, se je uvrstil na drugo mesto najbolj branih.

• Potrjeno na Facebooku, za Covid-19 je kriv Bill Gates!
• Nad koronavirus in 5G z ognjem, bajalico in neskončno neumnostjo
• Če bi jih poslušali, bi še vedno živeli v kolibah

1. Huawei brez Googla

V pomladnih mesecih je povsem dominirala mogoče najbolj depresivna tema tega leta, ki se vleče že od maja 2019. Toda s prihodom nove generacije telefonov je Huawei brez Googlovega Androida postal realnost in glede na priljubljenost, ki si jo je izgradila ta znamka, je bila to zelo boleča točka za marsikoga, veliko pa vas je tudi iskalo odgovore, kaj se s Huaweijevim Androidom da in česa ne. Od tu izvira tudi najbolj bran letošnji članek.

• Se bo Googlu še kolcalo po Huaweiju?
• Huawei kot nekdaj Nokia, vse se začenja znova
• Kako do (večine) aplikacij za nove telefone Huawei? (#video)
• Kakšna je v resnici situacija z aplikacijami na novih telefonih Huawei in Honor? (#video)

Med prvo deseterico se denimo niso prebile teme, kot so delo in šolanje od doma, netelevizijske operaterske aktivnosti, sodobni plačilni načini, testi dronov, nova generacija igralnih konzol in še kakšna, a so bile blizu. Vsekakor pa je bilo pestro in raznoliko, kljub temu, da smo bili pretežno doma. Kar bo najbrž trajalo še nekaj mesecev, a vseeno pričakujem, da bo 2021 drugačno.

Veliko veselja, zdravja in uporabne tehnologije, seveda tudi ob vsebinah Tehnozvezdja!

The post Naj teme in članki na Tehnozvezdju v letu 2020 appeared first on Tehnozvezdje.