GT ima vse pritikline takega modela. Dovolj prostora, vpadljivo barvo in zunanje dodatke, lasvegaške svetlobne učinke in piskanje, gedžete na vsakem koraku, sedeže, ki te uklenejo, pod sprednjim pokrovom pa zalogo konjenice za malo hitrejše manevre od večine ostalih na cesti. Zakaj mi je všeč, da jo napaja nafta? Ker sem kmalu po začetku prodaje te generacije Megana vozil bencinskega GT-ja s še več moči (205 »konjskih moči« proti 165), sicer petvratnega, a to bi moralo biti glede vozniških užitkov še bolje, pa me je ves čas frustriral. Enostavno se nisem mogel privaditi kombinaciji zelo zmogljivega motorja in samodejnega menjalnika, ki mu nekako ni uspel slediti, rezultat pa je bilo ali preveč ležerno (za tak avto) ali pretirano agresivno delovanje. V navezi z dizlom je bilo svetlobna leta bolje, prav uživaško. In nasploh ta avto ponuja dovolj atrakcij, da bi ga zlahka uvrstil v ožji izbor, če bi kupoval ne prevelikega karavana.

Prva od nesporno zanimivih lastnosti je prav omenjeni motor. Za dizla je presenetljivo tih in umirjen – v teku, ne po zmogljivostih –, pa tudi lepo zvezno krivuljo ima. Predvsem pa mu ne zmanjka zaloge, tudi v polnem in obteženem avtu. Seveda ni poanta v tem, da zmore potegniti v kakšen klanec, ampak da to počne že skoraj malo pobalinsko, z drugimi besedami divjaško. Da se peljati zelo hitro, prehitro. Stratosferskih pospeškov pa vseeno ni. Za moj okus ponuja prav lepo ravnovesje med športnim in lagodnim, komu pa se bo verjetno zdel premalo nabrit. Ta bo moral pogledati h kakšnemu RS-u ali čemu podobnemu. Kot rečeno pa me je tokrat samodejni menjalnik razveseljeval, ne jezil. Ni sicer idealen, je pa precej bolje uglašen z motorjem kot pri bencinski izpeljavi, sploh v športnem načinu. V običajnem je lahko malce lenoben.

Pri takih avtih se pričakuje in tudi spodobi, da so malce trši, da potnike premetavajo čez luknje. Pa tu sploh ni pretirano kritično. Samo podvozje je prej na mehkejši kot trši strani in lepo blaži, je pa hod blažilnikov krajši in (18-palčne) gume so nižje, zato bo za svileno udobno vožnjo treba razmisliti o čem drugem. Skozi ovinke pa k okretnosti in dinamičnosti precej pripomore sistem 4control, ki obrača vsa štiri kolesa (zadnja seveda manj od sprednjih), zato gre kot po tračnicah pri večjih hitrostih od večine drugih predstavnikov tega razreda. Pomaga pa ta sistem tudi pri parkiranju. Omenjeni školjkasti sedeži so odlični, kar se tiče oprijema, v osnovi dovolj udobni, a se na daljših poteh lahko začne čutiti njihova trdota, predvsem pa nisem prepričan, kako sprejmejo kakšno konkretneje širšo zadnjico od moje. Drugače s prostorom ni težav in voznik se počuti res dobro. Položaj je odličen, volan zelo prijeten, za njim priročni lopatici za ročno prestavljanje (kadar je treba malo hitreje v ovinek ali držati navor v klanec), tudi tipke so večinoma lepo dostopne in na pravih mestih, razen antičnega stikala za tempomat in omejevalnik, ki se ga Renault kar ne more znebiti in je tokrat blizu prestavne ročice. Razen te starodavnosti je notranjost, sploh spredaj, hudo futuristična. Svetlobni in zvočni učinki so prisotni povsod in venomer, komur tako igralniško vzdušje ni po godu, kupuje napačen avto. Ampak tudi funkcionalne opreme je veliko, še zdaleč ni vse samo v bleščavosti.

Testni primerek je imel v opremi bolj ali manj vse, kar se k že sicer najbolj založenemu paketu GT še da dokupiti. Tako sem lahko tudi ocenil, kateri dodatki so povsem nepotrebni oz. samo zvišujejo ceno čez 30 tisoč evrov  od izhodiščnih nekaj manj kot 28 tisoč. Pravzaprav že osnova pokriva bolj ali manj vse želje in potrebe. Če kaj, bi dokupil še paket Varnost plus 2, ki za 650 evrov prinaša aktivni tempomat, opozorilnik varnostne razdalje in samodejno zaviranje v sili. Mogoče še ogrevane sprednje sedeže za 290 evrov. Zlahka pa bi se odpovedal samodejnemu parkiranju (650 evrov), stekleni strehi (800 evrov), oblazinjenju v alkantari in usnju (900 evrov) in verjetno tudi prosojnemu zaslonu (350 evrov) ter zvočnemu sistemu Bose (700 evrov). Parkirni pomočnik res pomaga samo pri bočnem parkiranju, vzvratno konstantno sili v parkirane avte namesto v prostore med njimi. Res pa je, da brez tega paketa kupec ostane tudi brez kamere, ki pa je dobrodošla in priporočljiva, ker se nazaj ob majhnih steklih vidi slabo, zato se vseeno splača premisliti. Zvočniki Bose vključno z nizkotoncem ustvarjajo prepričljivo bobnenje, vseeno pa se mi ne zdijo nujno potrebni in omenjeni basovec zavzema prostor v prtljažniku – kjer bi bilo sicer dvojno dno ali pa rezervno kolo. Projekcijski zaslon pa je zanimiv in pomaga držati pogled na cesti, toda ni najnovejše sorte, s precej opaznim stekelcem in ne najbolj sodobno grafiko, poleg tega pa tudi rahlo odveč ob velikem zaslonu pred voznikom.

Prav ta zaslon je z vozniškega sedeža ena večjih zanimivosti. Kot pri drugih novodobnih renaultih je mogoče izgled na zaslonu do neke mere prilagoditi svojemu okusu, tako barvno kot glede prikaza informacij, temu se potem prilagaja še notranja ambientalna osvetlitev. Mogoče vse skupaj že meji na absurdno, toda tehnonavdušenci se bodo najbrž počiti domače. Pa tudi kar veliko podatkov naenkrat bodo dobili, na koncu je manj sprehajanja med različnimi prikazi kot pri klasičnem potovalnem računalniku.

Osrednji infozabavni sistem R-Link pa še naprej ostala razpret nekje med visokoletečimi željami in realnostjo, ki jim ne sledi popolnoma. Zaslon je velik in dokaj lep, o grafiki bi se dalo razpravljati, večino pričakovanih funkcionalnosti so pri Renaultu zagotoviti, nazadnje tudi podporo za Android Auto in Apple Carplay. Je pa vmesnik zmeden, preveč podmenijev in izbir je treba včasih preklikati, pogosto uporabnik ne ve, še posebej pri določenih barvnih kombinacijah, ali je določena izbira vključena ali ne, dostop do klimatizacije bi bil lahko preprostejši, tipke po zaslonom kaj dosti ne pomagajo pri upravljanju z njim. Zadeva deluje in se ji da privaditi, bi se pa lahko tudi sama bolje prilagodila uporabnikom.

Zgodba z aktivnimi šoferskimi pomočniki je podobna. Preprečevanje prehoda na drug pas je izvedeno s tresenjem in slišnim bobnjenjem, česar se vsak prvih nekajkrat novi lastnik avta bolj ustraši, kot da bi mu pomagalo. Po drugi strani so žarometi LED izvrstni in tudi kar uspešno znajo preklapljati med »dolgimi« in zasenčenimi, edino v naseljih pogosto domnevajo, da je v redu voziti s polno osvetljavo. Radarski tempomat pomaga in razbremeni šoferja, zdaj deluje do 160 km/h (prejšnja različica je imela omejitev pri 140) je pa na žalost kar daleč od najboljših. Ti bolj »pametno« držijo razdaljo, lepše pospešujejo in zavirajo, točneje ocenijo pravi trenutek za akcijo, manj »paničarijo«.

Ne glede na nekaj manjših tehnoloških zamer mi ugaja taka kombinacija družinske prostornosti in razigranosti. Megane GT ima dovolj prostora za štiričlansko družino, tako v kabini kot v prtljažniku, in zlahka zadovolji očkove dirkaške ambicije (kadar se vozi sam ). Vsa tehno-akustično-vizualna maškarada pa doda nekaj karakterja, ki ga pri marsikaterem avtu pogrešam. Cena se prav tako ne zdi pretirana in res bi v konkretnem primeru izbral dizelski motor, je zelo prijeten in sposoben sopotnik, pa tudi ne pretirano dražji od (resda bolj zmogljive) bencinske možnosti. Karavani še imajo svoje prednosti in šarm, ni vse v visokih terencih.

The post Renault Megane GT Grandtour: Karavan s šarmom in posebnimi učinki appeared first on Tehnozvezdje.

V Renaultu za novega Capturja – tega so doslej najbolj pogosto kupovale ženske srednjih let in aktivni upokojenci – izpostavljajo tri glavne izboljšave. Še bolj dodelan dizajn, notranjost s kakovostnejšimi materiali in obogateno večpredstavnost. Mi pa bi si želeli še nekaj več aktivne varnosti, ki je niso ponudili niti za doplačilo. Sicer pa je že v samih opremskih paketih nekaj tehnoloških elementov, ki jih je marsikje treba naročiti posebej.

Pri obliki je glavna novost seveda sprednja maska, ki je zdaj v enakem slogu kot pri vseh novejših modelih te francoske znamke, malo drugačne so tudi luči in že od drugega paketa opreme (Intens) so žarometi s tehnologijo svetečih diod. Dejansko zdaj tudi manjši avti že dobivajo serijsko t. i. Full LED, kar je nedvomno dobra novica, saj ti žarometi svetijo močneje in enakomerneje od klasičnih halogenskih, z njimi pa tudi odpade nepriljubljen šport menjavanja žarnic. Seveda se lahko zaplete, če odpove elektronika, a večjih težav vseeno ne pričakujemo.

Ena od udarnih prodajnih lastnosti Captura je že od vsega začetka možnost personalizacije in dvobarvna karoserija, ki je prav tako že serijska z opremo Intens in tudi doplačilo za kovinsko barvo je samo pri najnižjem paketu Zen. Tudi to se mi zdi dobra poteza, kajti tako res pride na cesti avto v svoji lepši izvedbi, z običajnim sistemom doplačil se marsikdo odloča za osnovnejše izvedbe, ki izgledajo bistveno manj živahno.

Notranjost je menda dobila bistveno več mehkejših materialov in sedeže z boljšim oprijemom, kar lahko potrdim. Tudi volanski obroč in ročica menjalnika dajeta kakovostnejši občutek, in če je armaturna plošča prav tako dvobarvna, je dovolj razgibana, sicer pa je nekoliko pusta. Po zgledu dražjih renaultov je na voljo tudi najvišja oprema Initiale Paris, ki dodaja usnje in mnoge oblikovne vložke, a nisem prepričan, da je posebej smiselna pri avtu tega cenovnega razreda.

In kot tretje še večpredstavnost. V prvih dveh paketih opreme je infozabavni sistem Media Nav Evolution, ki na sedempalčnem zaslonu prinaša vse glavno, kar verjetno večina uporabnikov danes pričakuje, od povezljivosti Bluetooth in USB, do digitalnega radia (DAB+) in navigacije pri opremi Intens. Medtem ko v višjih paketih Outdoor in Initiale Paris sistem R-Link Evolution dodaja še aplikacije, povezovanje v splet in podporo platformi Android Auto (ne pa tudi Carplay ali Mirror Link). Kamera za pogled nazaj je serijska šele pri pariški opremi. Zato pa sta denimo tempomat (klasični, radarskega ni niti za doplačilo) in omejevalnik hitrosti v vseh Capturjih. A bi lahko Renault že počasi na smetišče zgodovine poslal svojo tipko zanju. Druge znamke so že zdavnaj prešle na programski vklop teh funkcij, tipka pa skoraj praviloma na nepriročnem mestu.

Škoda je, da Captur ob prenovi ni dobil kakšnega asistenčnega sistema. Od teh je na voljo zgolj samodejno parkiranje. Predstavniki proizvajalca pravijo, da v tem cenovnem razredu še ni veliko povpraševanja po sistemih samodejnega zaviranja, ohranjanja avta v voznem pasu in podobnih, ter da bi to povišalo ceno. Zagotovo, a lahko bi to ponudili vsaj kot možnost na seznamu doplačil. Kar bi se mogoče čez kakšno leto tudi lahko zgodilo, saj se menda te sisteme, ki so tako ali tako razviti, da dodati v proizvodnjo še pred predstavitvijo povsem novega modela.

Motorji v Capturju so štirje, vsi turbinsko podprti. Na bencinski strani se je mogoče odločiti med 0,9-litrskim trivaljnikom z 90 »konjskimi« močmi ali 1,2-litrskim štirivaljnikov s 120 KM (87 kW). Razlike je tisoč evrov in močno svetujem drugega, ki se zdi nekako dovolj, ne daje pa kakšnih svetlobno hitrih pospeškov. Dizelska 1,5-litrska motorja sta tudi stara znanca, premoreta 90 ali 110 KM. Cenovno sta tudi umeščena klasično – šibkejši je za tisočaka dražji od zmogljivejšega bencinca, dci 110 k ceni doda še tisočaka. Pri močnejšem bencinskem in šibkejšem dizelskem motorju si je mogoče omisliti samodejni menjalnik (EDC), sicer pa je pri obeh manj potentnih petstopenjski ročni, pri tce 120 in dci 110 pa šeststopenjski ročni. Že zato se splača poseči po različicah z več »konji«.

Štirikolesnega pogona ni, a je pri opremi Outdoor zdaj dodan sistem za optimizacijo oprijema pogonskih koles (z vrtljivim gumbom s tremi izbirami), na žalost s celoletnimi pnevmatikami M+S.

Kaj pa cene? Začnejo se malenkost pod 16 tisočaki, tce 90 Intens po ceniku stane 17.500 evrov, tce 120 Intens 18.500, Outdoor je za tisočaka – očitno gre vse pri Renaultu navzgor po tisoč – dražji, Initiale Paris velja najmanj 22 tisoč evrov. Vsi kupci pa dobijo 1600 evrov popusta in na voljo je še nekaj ugodnosti s financiranjem. Po prvem preletu cenika bi rekel, da je najboljša osnova oprema Intens, nanjo pa mogoče še kakšen dodatek, denimo R-Link, kamera ali kakšna druga malenkost. Ostaja pa Captur še naprej ličen mali SUV z dobro prilagodljivostjo in nezahtevno vodljivostjo in s tem mu utegne še kakšno leto pridobivati lepo število kupcev.

The post Captur bo kupce po novem mamil tudi z izboljšano večpredstavnostjo appeared first on Tehnozvezdje.