Poetično imenovan »evropski digitalni kompas« kaže na štiri temelje, ki bodo, če jih bomo znali materializirati, do leta 2030 konkretizirali evropske digitalne, morda bi bilo bolje reči tehnološke ambicije. Usmeritve so prave, kakopak ne bi bile, ko so dovolj ohlapno zapisane in v ničemer ne odstopajo od podobnih držav, ki resno razmišljajo o svoji prihodnosti. Načrtov, kako zapisano doseči ni – usmeritve namreč spominjajo na politični program brez konkretnih korakov za dosego obljubljenega -, predvsem pa je v vsem skupaj še preveč besed »če« in spremenljivk, ki bodo vplivale na rezultat.

Na prvem mestu znanje!

Do leta 2030 bi moralo 80 odstotkov odraslih obvladati osnovne digitalne veščine, medtem ko naj bi bilo po celotni EU zaposlenih 20 milijonov digitalnih strokovnjakov. Dovolj bo razpisati prosta mesta na ustreznih študijskih programih, počakati nekaj let in potem jih bomo imeli. Upajmo pa, da ne bodo prisiljeni voziti taksijev, ker ne bo zanje dovolj prostih delovnih mest. Pozabljamo namreč na umetno inteligenco, ki bo, če se bodo uresničile napovedi, uničila tudi nekatera delovna mesta visoko usposobljenih strokovnjakov.

Težje bo prepričati ljudi, da se bodo učili digitalnih veščin. Sploh ker menijo, da so zaradi poznavanja uporabe najbolj pogostih operacijskih sistemov, pisarniških programov in pametnih telefonov že dovolj digitalno pismeni. Znati je treba mnogo več. Suvereno obvladati uporabo raznolikih naprav, hitrega iskanja informacij, storitev mobilnega bančništva, družbenih omrežij, deljenja datotek, javnih elektronskih storitev, poznati osnove informacijske varnosti in zaščite podatkov in tako naprej proti neskončnosti. Veliko boste morali znati, nikdar ne bo zmanjkalo snovi za učenje, kajti tehnologije bodo tudi v prihodnje hitro napredovale.

V tej luči snovalci evropske in nacionalne politike pozabljajo na eno pomembno podrobnost. Elektronska pošta ostaja glavni digitalni naslov, pri katerem se večina Evropejcev v zasebne namene zanaša na Google. Če nam bodo lahko vročali uradne dokumente po tej poti, potem bo algoritmom ameriškega podjetja na razpolago še več osebnih podatkov. Google je z brezplačnostjo storitev v kali zatrl vsakršne tekmece, zato bi veljalo razmisliti o dveh možnostih. Ustanoviti dovolj prepričljivo in za uporabnike zanimivo alternativo gmailu ali predlagati članicam, da državljanom v okviru državnega oblaka nudijo brezplačni poštni naslov.

Trajnostna infrastruktura

V preteklosti je bilo že mnogo dobronamernih zapovedi doma in EU, ki so se do nekje izjalovila. Še posebej v primerih omogočanja hitrih internetnih povezav, kajti gradnja informacijske infrastrukture je v rokah zasebnih podjetij. Kljub temu so zapisali smelo napoved. Do leta 2030 naj bi vsa gospodinjstva imela internetni priključek gigabitne hitrosti, medtem ko naj bi bila vsa naseljena področja pokrita z mobilnim omrežjem 5G. Izvršljivost napovedi je odvisna od ohlapnosti razumevanja sicer nedvoumne besede »vsa«. Prepričan sem namreč, da bodo tudi čez deset let še vedno obstajale hiše in zaselki nekaj hiš, brez enega in (ali) drugega.

V Jugoslaviji smo vedeli, kako pomembna je industrija polprevodnikov, zato so po političnem diktatu ustanovili Iskro Mikroelektroniko in jo po osamosvojitvi likvidirali. EU zdaj napoveduje, da bi do leta 2030 bilo na stari celini izdelano najmanj 20 odstotkov svetovnih potreb po polprevodnikih. Gradili bodo tovarne, investirali in usposabljali strokovnjake, pri tem pa upali, da naložbe ne bodo vržene skozi okno. Razmere na trgu čipov namreč kažejo, da obstoječi model koncentracije proizvodnje na enem delu sveta ni najboljši, zato srčno upam, da bo ideja celo uspela. Poleg tega naj bi na področju EU zgradili 10 tisoč okoljsko nevtralnih robnih vozlišč (edge nodes) in lastni kvantni računalnik.

Digitalizacija gospodarstva in javnega sektorja

Zadnja temelja sta usmerjena na gospodarstvo in državno upravo, vendar je tudi tu opaziti dokaj ohlapne napovedi. Tri od štirih podjetij naj bi uporabljalo storitve računalništva v oblaku, umetno inteligenco ter znalo izrabljati princip velikih podatkov. Vsaj 90 odstotkov malih in srednje velikih podjetji pa bi moralo doseči vsaj osnovno stopnjo digitalizacije – karkoli naj bi to že pomenilo.

Do leta 2030 želi EU podvojiti število samorogov, zagonski podjetji vrednih več kot milijardo dolarjev. Vendar bo potrebno ustvariti pogoje, da ne bi podjetniki z dobrimi idejami najprej pomislili na ustanovitev podjetja onstran Atlantika.

Zahteve za digitalizacijo javne uprave medtem poslušamo že vrsto let in so zagotovo najlažje dosegljivi temelj od štirih. Do leta 2030 naj bi bile vse ključne javne storitve dostopne preko spleta, vsem bo na voljo dostop do elektronskih zdravstvenih kartonov in kar 80 odstotkov državljanov naj bi uporabljalo elektronske osebne dokumente.

The post Kako si EU predstavlja prihodnost – papir prenese čisto vse in kako bo to vplivalo na slehernika appeared first on Tehnozvezdje.

Tehnologija 5G je samo nadgradnja mobilnih omrežij, ki jih poznamo že vsaj četrt stoletja, zato zanjo niso potrebne nove frekvence, kot včasih kdo poskuša ustvarjati vtis. Tudi frekvence, ki jih bo Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (Akos) predvidoma na dražbi podelila v začetku prihodnjega leta, bodo tehnološko nevtralne in jih bodo operaterji lahko uporabili za LTE ali 5G. Tako je Telekom novemu omrežju namenil del spektra, ki ga že uporablja. Konkretno je 5G vzpostavil na 2600 MHz, priznavajo pa tudi v tem operaterju, da bodo polni potencial tehnologije lahko izkoristili šele z novimi frekvenčnimi pasovi. In, dodajamo mi, z nadgradnjo jedrnega omrežja, ki bo omogočilo res kratke odzivne čase. Za pokrivanje podeželja s širokopasovnim internetom bo prav prišel frekvenčni pas 700 MHz, ki ga je nekoč zasedala analogna televizija, za pokrivanje mest in večjega števila uporabnikov pa pas 3,5-3,6 GHz. Prvi omogoča velik domet, drugi pa velike kapacitete (in s tem hitrosti), a zahteva bolj gosto mrežo baznih postaj.

V Telekomovem omrežju 5G je torej ta čas 150 baznih postaj, do konca leta jih bo kakšnih 200 (to je moja ocena, ne dejanska napoved operaterja). Pokriti so večji kraji in določena turistična območja ter njihovo zaledje, do kamor pač seže signal. Osnova so bazne postaje, ki so doslej omogočale tehnologijo 4G+ (LTE Advanced), a še niso vse nadgrajene. Za zdaj pa omrežja 5G še ni mogoče uporabljati, kajti Telekom še ni predstavil naročniških paketov in njihovih cen in prav tako še ni povedal, katere pametne telefone s podporo za peto generacijo ima v ponudbi ali kateri delujejo v njegovem omrežju. To naj bi sledilo kmalu, a točnega datuma nimamo. V vsakem primeru pa v Telekomu obljubljajo višje hitrosti od teh, ki so zdaj na voljo v omrežju LTE (teoretično 300 Mb/s).

Kot še dodajajo v operaterju, bo »najnovejša generacija mobilnih omrežij omogočila razvoj novih možnosti uporabe in boljšo uporabniško izkušnjo.« Za domače uporabnike bodo pomembne višje hitrosti prenosa podatkov in izjemno kratke zakasnitve, za operaterja in industrijo pa »hkratno učinkovito povezovanje velikega števila naprav (več kot milijon), kar omogoča razvoj pametne industrije, pametnih mest in skupnosti, ter preko možnosti rezinjenja (slicing) omrežja uvedbo številnih navideznih namenskih omrežij, kar bo gospodarstvu omogočilo nadaljnjo digitalizacijo.« Tovrstna namenska (»kampus«) omrežja znotraj ene fizične infrastrukture omogočajo neodvisno delovanje različnih »vertikal«, kot so energetika, transport, logistika, industrija, pametna mesta, zdravstvo, zaščita in reševanje (javna varnost) in podobno.

5G bo prinesel razvoj novih poslovnih modelov in inovativnih IKT-rešitev z visoko dodano vrednostjo ter omogočil nove tehnološke preboje, podprte z umetno inteligenco, napredne večpredstavnostne storitve, navidezno in obogateno resničnost ter nadaljnji razvoj rešitev na področju interneta stvari in digitalizacije celotne družbe,

Je v vnaprej pripravljeni izjavi poudaril predsednik uprave Telekoma Slovenije Tomaž Seljak. Član uprave, odgovoren za tehnologijo, Matjaž Beričič, pa je izpostavil eksponentno rast podatkovnega prometa v mobilnih omrežjih. »V našem mobilnem omrežju uporabniki danes opravijo 25-krat več prenosa podatkov kot v letu 2013, ko smo komercialno uvedli LTE. Zaradi tega, predvsem pa, da zagotovimo nadaljnji tehnološki razvoj interneta stvari (IoT), smo se odločili za naslednji razvojni korak. Po obdobju kilobitnih in megabitnih hitrosti z nadgradnjo 4G v 5G vstopamo v gigabitno desetletje.«

Po Beričičevih besedah v Telekomu v naslednjih letih načrtujejo še najmanj dve večji fazi razvoja 5G. Pri tem bo treba posodobiti celotno verigo omrežja – antenske sisteme, bazne postaje, sisteme prenosa, agregacijsko in jedrno omrežje, storitve ter terminalno opremo. Še najmanj težav bo verjetno pri slednji, saj proizvajalci neumorno predstavljajo telefone s podporo za 5G.

Glede zaskrbljenosti določenega dela javnosti o morebitni škodljivosti te tehnologije za zdravje, pa je Beričič zatrdil:

Omrežje 5G Telekoma Slovenije za zdaj deluje na enakih frekvenčnih pasovih, kot se uporabljajo za obstoječa mobilna omrežja, ki delujejo že desetletja in ki so z vidika elektromagnetnih valovanj dokazano varna. Pri tem zaradi vse bolj naprednih tehnologij delujejo na minimalnih oddajnih močeh. Meritve nadgrajenih baznih postaj kažejo, da delujejo varno in daleč pod mejnimi vrednostmi.

Naslovna fotografija: Deposit Photos

The post Telekom Slovenije je prvi slovenski operater z resnim omrežjem 5G appeared first on Tehnozvezdje.