Prodaja osebnih vozil je v tretjem mesecu leta 2026 dosegla 6.535 enot, kar je bilo za skoraj četrtino (23,65 odstotkov) več kot marca lani. Številčno je prirastek znašal 1.250 vozil. Koliko od teh je dnevnih registracij ali testnih vozil, je težko vedeti, zagotovo pa so lep del prirastka povzročila električna vozila, saj so na 1.162 skočila z lanskih 480, kar predstavlja za 142 odstotkov večjo prodajo, v primerjavi s februarjem je bila rast 105-odstotna. Prejšnji mesec je bilo namreč registriranih 567 električnih avtomobilov. Njihov tržni delež se je povzpel na 17,8 odstotkov, kar je tudi ena najvišjih vrednosti doslej in nekje v območju evropskega povprečja zadnjih mesecev. Nekatere zahodne države so sicer medtem že presegle 20- ali celo 30-odstotni tržni delež, Danska pa je bila denimo marca celo na 80 odstotkih. Pri električnih lahko tudi s precejšnjo verjetnostjo trdimo, da jih je velika večina, z izjemo testnih, dejansko kupljenih ali za zasebno ali za službeno uporabo.

Največkrat registrirani model, z velikim naskokom, je bil Tesla Model 3 s kar 352 primerki. S tem je bil marca celo najbolje »prodajani« avtomobil na slovenskem trgu. Pri čemer pa je treba opozoriti, da Tesla dotični model uvaža s Kitajske (iz Šanghaja), zato so dobave skoncentrirane na obdobje po tem, ko pride ladja v Koper. Januarja in februarja je tako Model 3 imel zgolj 8 in 4 registracije, marca pa je prišla večja pošiljka in avto je skočil na vrh. Če bi to prodajo enakomerno razdelili med vse tri mesec, bi jih bilo vsak mesec približno 120. Še vedno zelo veliko za električnega, vendar ne več povsem na vrhu tudi nasploh. Če pogledamo ostale »zmagovalce,« je namreč Nissan Qashqai marca dosegel 241 registracij (v celotnem četrtletju 363), Škoda Octavia 199 (četrtletje 479) in Renault Clio 192 (v četrtletju 534). Skupno so v treh mesecih Model 3 presegli še Peugeot 2008 (426), Škodi Kodiaq (391) in Kamiq (378) ter Toyota Corolla (376). Deseterico zaokrožata še Renault Captur (323) in Volkswagen Tiguan (296). Do dvajsetega mesta ni več nobenega drugega električnega, toda nekateri so v svojih razredih pri vrhu ali se primerjalno lahko ponašajo s presenetljivimi številkami.

Marca je bil sicer na drugem mestu Volkswagen ID.7 (57 enot), tretje mesto pa sta si razdelila Škoda Elroq in Tesla Model Y, oba s po 49 registracijami. Sledijo zmagovalec feburarja Leapmotor T03 (35), Škoda Enyaq (34), Cupra Tavascan (32), Leapmotor B10, Cupra Born ( oba 29), Dongfeng Box in Volkswagen ID.4 (oba po 26) ter Hyundai Inster (25). Prvič so se v statistiki pojavili denimo Jaecoo 5 (9 enot), Nissan Micra (13), Changan Deepal S05 (5), BYD Atto 2 (2) in tudi en Mercedes-Benz GLB EQ, kar 16 je bilo BMW-jev iX3.

Še nekaj zanimivosti. Škoda Elroq je v treh mesecih dosegla povsem enako registracij (108) kot Volkswagen Polo in več kot Fabia ali Toyota Yaris (oba 84). Vsi trije so bili pred leti med najbolje prodajanimi modeli v Sloveniji, še bolj pa je pomenljivo, da je tu govora o veliko večjem in precej dražjem SUV-ju. Bolje prodajana električna vozila tudi že na mesečni ravni dohitevajo Dacio Sandero in Citroena C3, ki sta za Cliom na drugem in tretjem mestu v svojem razredu. Električni predstavniki tega razreda, če Leapmotor T03 štejemo med mestne malčke, sicer še vedno niso konkurenčni za doseganje takih številk. Sta pa denimo v svojem razredu Model 3 in ID.7 na prvih dveh mestih, pred Volkswagnom Passatom in Škodo Superb.

The post Prvič čez tisoč in prvič električni najbolje prodajani v posameznem mesecu appeared first on Tehnozvezdje.

Avgusta je ministrstvo razpisalo skupno 9,2 milijona evrov, 5,2 milijona za fizične in 4 milijone za pravne osebe. Prvi so lahko začeli oddajati vloge septembra, drugi šele 7. oktobra. Kljub temu je skupni znesek s 1.701 vlogo (1175+526) že presežen.Zato Borzen posameznikom zdaj sporoča, da oddajanje vlog ta čas ni mogoče in bo predvidoma znova po 18. novembra. Pred tem naj bi ministrstvo objavilo nov poziv, na katerem bo na voljo 15,6 milijonov evrov sredstev iz evropskih skladov.

Za podjetja ima Borzen drugačno sporočilo, četudi so tam oddane vloge prav tako že dosegle limit. Tega so sicer znižali, kajti milijon evrov so prerazporedili v razpis za fizične osebe. Podjetja namreč lahko vloge oddajajo naprej, saj naj bi zanje prilagodili obstoječi razpis, znotraj katerega namerava višino sredstev povišati na 12 milijonov evrov, torej za 9 milijonov. Skupno razpisanega novega denarja za spodbude za kupovanje električnih vozil bo tako skoraj 25 milijonov evrov, še nekaj več kot 10 milijonov po glede na zagotovila ministrstva ostalo še v rezervi za prihodnje dopolnitve razpisa.

Kot kažejo podatki o novih registracijah in zdaj še število vlog za subvencije, se je trg električnih vozil tudi v Sloveniji letos, še posebej v drugi polovici leta prebudil. Septembra statistika je naštela 742 registracij. Če smo zgoraj navedli, da je bilo od začetka septembra oddanih 1.700 vlog in da so nekateri morali čakati, potem ko so vozilo prevzeli že avgusta, verjetno oktobrska številka ne bo povsem blizu ali presegla tisoč, kar bi se zgodilo prvič v enem mesecu, verjetno pa bo najmanj blizu ali višja od septembrske.

Lani je bilo oktobra novoregistriranih vsega 223 električnih vozil in niti november ter december z 296 in 282-imi nista bila mnogo močnejša, zato je že zdaj bolj ali manj jasno, da bo letošnja skupna bera približno dvakratna v primerjavi z lansko, ko je statistika 3.142 dodatnih električnih vozil na slovenskih cestah. Leta 2023 jih je bilo 4.330, letos pa že do konca septembra 4.424, kar pomeni skoraj 90-odstotkov več kot lani in največ v enem letu doslej. Pričakujem, da bo z oktobrom število preseglo pet tisoč, konec leta pa šest tisoč. Število električnih vozil na cestah bi se tako povzpelo na približno 25 tisoč in se bliža dvema odstotkoma vseh.  

Tudi evropska prodaja je bila septembra ena najboljših doslej z 260.256 primerki. Tržni delež baterijskih vozil je znašal 21-odstotkov (v Sloveniji 15 odstotkov). Zagotovo je v tem skritih nekaj registracij za »napihovanje« številk, a vseeno ne toliko, da ne bi bile relevantne. Najboljši mesec v Evropi je bil sicer december 2022, ko je število prodanih preseglo 250 tisoč, tržni delež pa je dosegel skoraj 25 odstotkov. Takoj naslednji mesec, januar 2023, je bil eden najslabših doslej, prodaja je strmoglavila na malo več kot 100 tisoč in enajst odstotkov tržnega deleža. To so fluktuacije zaradi sprememb v subvencijskih in davčnih politikah, razprodajanja zalog, lovljenja takih in drugačnih ciljev ob koncu leta in podobnih vzrokov. Toda sredi jeseni še nismo priča čemu takemu.

The post Subvencije ste razgrabili, a kmalu boste lahko oddajali vloge za nove appeared first on Tehnozvezdje.

V primerjavi z lanskim septembrom se je prodaja električnih modelov zvišala za več kot 103 odstotke, s 364 na 742. Od skupno 4.903 novo registriranih vozil – raje ne pišemo prodanih, ker gre po ocenah poznavalcev v vsaj šestini primerov za dnevne registracije, nekaj pa je testnih vozil avtohiš – je to predstavljalo 15 odstotkov. V zadnjih dveh letih so električni dosegli malo manj kot 9- in nato 6-odstotni tržni delež, letos so se znova približali desetim odstotkom, tokratni delež je tako dokaj visok in (morda prvič) na ravni evropskega povprečja. Skupna prodaja je sicer v primerjavi z lanskim enakim mesecem zrasla za skoraj deset odstotkov. Na vrhu sta v absolutnih številkah znova Renault Clio (196 registracija) in Škoda Octavia (174), na tretjem mestu pa je že »zmagovalka« med električnimi, Tesla Model Y (108).

Zagotovo so k rasti prispevali nekateri novi modeli, četudi je med novostmi zadnjih mesecev med prvimi desetimi zgolj Leapmotor T03, vendar ta skupaj s Škodo Elroq na tretjem mestu s 46 registracijami. Vmes se je uvrstila še Tesla Model 3 s 56-imi. Oba Teslina aduta, ki sta stalnica pri vrhu že več let, sta že nekaj mesecev nazaj na teh pozicijah, potem ko ju pozimi in v začetku pomladi skorajda ni bilo opaziti. Peterico dopolnjuje še en ne povsem nov, vendar še vedno svež model, Volkswagen ID.7, ki ima od začetka poletja bistveno nižjo (»akcijsko«) ceno, kar mu je še okrepilo že prej dobro prodajo. Od šestega do desetega mesta so se nato zvrstili še Renault 5, Volkswagen ID.3, Volkswagen ID.4  (vsi trije s po 30 registracijami), Cupra Born (27) in Dongfeng Box (22). Dva dokaj nova, ostali pa stari znanci. Kot zanimivost, obe Tesli sta bili na drugem mestu v svojem razredu, enako število registracij kot tretjeuvrščena (46) sta imela Kia Ceed in Volkswagen Passat, medtem ko je Elroq prehitel »termičnega« brata Karoqa, ki je zabeležil 39 registracij.

Že dejstvo, da jih je osem prišlo na najmanj 30, kaže, koliko boljši je bil ta mesec od nekaterih prejšnjih. Na letni ravni so namreč na »tempu« za 360 prodanih oz. registriranih v celem letu (30×12) zgolj obe Tesli s 453 in 273 primerki v devetih mesecih in pogojno ID.4 z 267-imi. Cupra Born (248) bi utegnila priti blizu, prav tako Škoda Elroq (206), če bo dovolj dobav, Dongfeng Box (217) bi najbrž lahko presegel 300 in Renault 5 (187) 250. Ostali v najboljšem primeru lovijo dvestotico. Nekoliko se je v zadnjem mesecu prebudila prodaja Renaulta Scenic (17) in Forda Explorerja (16). Od zelo novih je denimo Renault 4 zabeležil deset registracij, kar so lahko testna vozila, Leapmotor C10 enajst, Ford Puma Gen-e deset, MG S5 trinajst, Ford Capri pet, Opel Frontera dve, Geely EX5 eno in Fiat Grande Panda nobene.

Svoj delček je zagotovo dodal nov razpis družbe Borzen za državne subvencije, četudi se v resnici ni nič spremenilo in se verjetno večini zdi, da so na voljo neprestano. Vendar jih vmes avgusta nekaj tednov ni bilo oz. so morali takratni kupci počakati do septembra, da so lahko oddali vlogo. Verjetno bo tako tudi z oktobrskimi, če bo po porabi sredstev z aktualnega že nov. »Števec« vlog na strani Borzena potrjuje povišanemu zanimanju, saj je dnevni prirastek približno 20, zaprošenih sredstev pa je ob koncu naše redakcije že za skoraj 5,1 milijona evrov, kar pomeni, da je »prostih« le še nekaj več kot sto tisoč evrov.

The post Eden najboljših mesecev za električna vozila doslej appeared first on Tehnozvezdje.

V Nemčiji, državi brez subvencij zanje, je aprilska prodaja električnih vozil narasla na 45.535 enot, kar je predstavljalo 18,8-odstotni tržni delež. Tam so si tudi priključni hibridi odrezali deset odstotkov »pogače« (24.317), medtem ko so v Sloveniji bolj kot ne statistična napaka. Bolj proti severu gledamo, višji je odstotek »priključnih« vozil.

Mnogi so upe polagali na manjše in cenejše popolnoma električne modele, ki so zdaj končno v večji meri v prodaji, in čeprav so uspeli zapolniti nekaj Teslinega padca – ta znamka je predlani in tudi lani pretežno vlekla električni voz naprej –, vendarle kakšnega buma še niso povzročili. Seveda je še zgodaj in jih ne gre kar odpisati, a za zdaj sem nekoliko razočaran nad statistiko. Uvozniki sicer večinoma razlagajo, da so s prodajo zadovoljni, toda ali so res lahko? Razen redkih izjem številke niso niti na tempu za doseganje (konservativno?) postavljenih ciljev, še manj, da bi navduševale in nakazovale na kakšen premik v razmišljanju slovenskih kupcev. Osebno sem bil sicer ves čas skeptičen glede tega, da bodo avtomobili iz najnižjih dveh razredov (»mini« in »majhni,« lahko rečemo tudi »Twingov« in »Cliov« razred) tisti, ki bodo prinesli pravi preboj. Lahko pomagajo, toda omenjena razreda v celoti, z vsemi pogonskimi opcijami, letos v Sloveniji predstavljata slabih 13 odstotkov trga. Enako kot denimo »Golfov« razred, ki ima nekaj zmerno uspešnih električnih predstavnikov. Nismo država z velikimi mesti, kjer majhnost avtomobila pride do izraza. Dominira dva razreda SUV-jev (»SUV mali« in »SUV srednji«), poimenujmo ju »Capturjev« (ali »Kamiqov«) z dobrimi 23 odstotki in »Tucsonov« (morda »Tiguanov«) s slabimi 17 odstotki trga. Predvsem tu manjka cenejših in z bencinskimi primerljivo uporabnih za daljše poti.

Mali avtomobili so zagotovo primerni kot sekundarni, za »drugi avto v gospodinjstvu,« in izkušenj vem, da lahko celo večino dni v letu nadomestijo prvega. Vendar cene električnih, tudi po pridobljeni subvenciji, še vedno niso spektakularne. Kupovanje v večini družin pa običajne ne gre tako, da bi mali avto imel prednost pred velikim, temveč obratno. Slednji mora biti dober in čim novejši, medtem ko je za drugega nekoliko vseeno, če je starejši, manj zmogljiv, skromneje opremljen.

Vseeno je bil aprila na vrhu, sicer za las, ravno tak model in to celo povsem svež, niti cel mesec ni bil v prodaji. Namreč Hyundai Inster, ki so jih registrirali 32. Sledila je Tesla Model Y (31) in potem še dva velika Volkswagna, ID.4 (26) in ID.7 (25). Na petem mestu je končal še en Hyundai, Kona z 22 registracijami. V ospredju so bili še Cupra Born (20) ter Tesla Model 3, Škoda Enyaq in Cupra Tavascan s po 15-imi. Med vsemi naštetimi je torej edino »zmagovalec« iz enega od najmanjših dveh razredov. Podobno sliko dobimo, tudi če gledamo vse štiri letošnje mesece. Na tretjem mestu je sicer Peugeot e-208, vendar zaradi flotne prodaje za storitev Avant2Go, brez te je zabeležil bori dve registraciji. Na šestem mestu je Dongfeng Box z 89-imi, ki pa jih je aprila denimo zmogel vsega pet. Skupno je bilo v sedmih mesecih prodaje registriranih 108 Boxov, kar je tudi manj od 200 menda »naročenih« že pred prihodom prvih dobav. Pri uvozniku, podjetju Plan-net avto sicer pravijo, da prodaja presega njihova pričakovanja in da poleg odločanja zanj kot za drugo družinsko vozilo opažajo veliko zanimanja tudi med podjetji, denimo dostavljavci hrane. Na robu deseterice je še Renault 5 s 54 enotami. Tudi to je komajda na tempu za »vsaj 200 v tem letu.« Tudi če gledamo naprej do 20. mesta, je poleg Insterja tu le še Citroen e-C3, pri katerem dozdajšnjih 36 prav tako ne nakazuje »električne revolucije,« o kateri je uvoznik govoril na predstavitvi (kjer pa smo lahko vozili samo hibridno izvedbo), a so znova lahko posredi nezadostne dobave.

Prenovljena Dacia Spring se v Sloveniji sploh ne prodaja, razlog so verjetno carine za uvoz s Kitajske, Mini Aceman ostaja popolnoma spregledan, še manj se proda Cooperjev, tudi »sestrična« omejenega Peugeota, Opel Corsa electric praktično ne obstaja, podobno Fiat 500, ki je nekoč še pritegnil kakšnega kupca. Nekako se ob analiziranju teh podatkov ne morem znebiti občutka, da bi večji skok lahko spodbudile kvečjemu precej bolj atraktivne cene in da bodo morali glavnino prodaje vseeno ustvarjati večji električni modeli.

The post Smo res prepričani, da bodo majhni avtomobili »REŠILI« prodajo električnih? appeared first on Tehnozvezdje.

V Sloveniji je bilo februarja prvič registriranih 4.372 osebnih vozil, po januarskih 4.148, kar skupno pomeni 9.387 ali natančno 666 več kot prvih dveh mesecih lani. Med posameznimi razredi najbolj rasteta tista, kamor statistika na en kup uvršča enoprostorce, potniške dostavnike in potniške kombije. Mali SUV-ji so zabeležili padec, srednji in veliki pa rast. Občutno se je znižala tudi prodaja v »mini« razredu, torej pri najmanjših modelih, kamor se bo čez dve leti uvrščal minuli teden napovedani Volkswagen ID Every1, zaradi česar sem nekoliko skeptičen, da bo ta model res tako pomemben. Vsaj tukaj, kjer velikih mest nimamo, so se kupci tradicionalno odločali za avtomobile razreda višje (kamor sodijo Citroen e-C3, Dongfeng Box, Peugeot e-208, Renault 5 in od prihodnjega leta naprej tudi Volkswagen ID.2All). Ta razred je, seveda pretežno zaradi bencinskih, imel lepo rast prodaje.

Električni za tretjino navzgor

Februarja je bilo prvič registriranih 367 električnih vozil, kar je sicer 75 manj kot januarja, vendar 89 več kot februarja lani, to predstavlja 32-odstotno povišanje. Poleg tega je januarja treba upoštevati 120 Peugeotov e-208 za storitev Avant2Go, v drugem mesecu podobnega flotnega nakupa ni bilo, zato je številka glede na lansko dogajanje na trgu in tudi na to, da se nekateri novi, cenejši modeli šele »ogrevajo,« dokaj spodbudna. Tudi drugod po Evropi je podobno, denimo v Nemčiji, kjer je bila februarska rast 30,8-odstotna. To je sicer manj od januarske, vendar je bil lanski januar tam še posebej katastrofalen, in letos je bilo število električnih v obeh mesecih zelo podobno, februarja celo za približno tisoč višje – 35.949, kar je tamkaj predstavljalo 17,7-odstotni tržni delež. V Sloveniji je delež električnih tako februarja kot doslej v l. 2025 znašal nekaj čez 8 odstotkov.

Skupno je omenjeni e-208 še vedno na prvem mestu, toda med »fizičnimi osebami« letos še ni našel kupca (če je bil sploh dobavljiv). Tesno mu sledi Cupra Born s skupno 99 primerki, od tega v februarja 25-imi, kar je prejšnji mesec pomenilo tretje mesto, za eno registracijo je prehitel reinkarnirano Renaultovo »Petko.« Največ, 60, je bilo sicer februarja prodanih oz. registriranih Volkswagnov ID.4, z 82-imi je ta model letos skupno tretji, verjetno pretežno na račun cenejše izvedbe z manjšo baterijo, ki se kvalificira za najvišjo držano subvencijo in tako na koncu stane manj kot 30 tisoč evrov. Skupno četrti (45), februarja pa drugi (44), je drugi novinec, kitajski Dongfeng Box, ki z upoštevano subvencijo stane nekaj manj kot 18 tisoč evrov. Solidno se, zasluženo, prodaja Hyundai Kona (17+16), počasi zalet jemlje tudi Kia EV3 (12+20), medtem ko Citroen e-C3 (6+10) še ni blizu tega, kar je uvoznik napovedoval, vendar je razlog lahko v tem, da še niso prispele konkretne količine. Najmanj manjše razočaranje za zdaj predstavljajo še Mini Aceman (2+2), Ford Explorer (enako), Opel Grandland (0+2) in Renault Scenic. Slednjega so februarja registrirali šele drugega od začetka prodaje lani jeseni, prvi je bil novinarski testni. Registriranih pa je že osem primerkov Škodinega Elroqa, ki bo uradno predstavitev dočakal šele prihodnji teden.

Markantno je skoraj popolno izginotje modelov znamke Tesla z lestvice, saj je »Trojka« letos na 16 novo registriranih (lani 77), Ipsilon je obstal pri še enem manj (lani 70, predlani 99). Od marca naprej bomo videli, kako bo vrzel uspeval zapolnjevati prenovljeni Model Y. Tudi BMW-ju se je denimo prodaja skoraj prepolovila. Če upoštevamo, da je vsaj do lani jeseni ravno Tesla »poganjala« slovenski trg električnih vozil, v določenih obdobjih je imel tudi tretjinski tržni delež, so trenutne ravni rasti še celo bolj spodbudne kot na prvi pogled.

Se nakazujejo spremembe?

Poglejmo še malo nekatere glavne razrede na trgu, ne glede na pogon. V nižjem razredu kraljuje Renault Clio (363 v dveh mesecih), Peugeot 208 je drugi (245, pomagala mu je tista večja kupčija), Citroen C3 z novim zagonom po menjavi generacije pa tretji (216). Nato sledi prepad do ostalih, med katerimi je v vodstvu Dacia Sandero.

 V spodnjem srednjem, nekoč najbolj pomembnem, a ob vzponu SUV-jev ne več, je Golf tudi drugi mesec zapored prehitel Škodo Octavio, lansko zmagovalko celotnega trga (132:129, v dveh mesecih 307:253). Na tretje mesto se je uspelo z več kot dvakrat višjo prodajo od lanske nepričakovano vriniti Kii Ceed (111 registriranih v prvih dveh mesecih), verjetno zaradi močnega oglaševanja popustov pri tej znamki, četrti pa je prvi električni, Cupra Born. Ta je, kot rečeno, v dveh mesecih prišel že na 99 prodanih in s takim tempom bi še podvojil lansko celoletno številko ter tako postal prva prava uspešnica med električnimi vozili zunaj do letošnjega leta dominantne znamke. Kar nekoliko boleč je padec Ford Focusa, nekoč resnega konkurenta Golfu in ostalim pri vrhu. V dveh mesecih so namreč prodali 7 (!) primerkov, lepo razporejeno na štiri januarja ter tri februarja. Zgolj dva več kot malega prestižnega električnega Volva EX30. Opel Astra ni veliko višje z 20 registriranimi primerki. Oba vsaj za zdaj prehitevata tudi Volkswagen ID.3 (29) in MG4 (25), medtem ko smo Borna že omenili.

Mali in srednje veliki  eno- oz. večprostorci doživljajo nov razcvet, še posebej blesti Fordov Tourneo Courier s povprečno več kot 50 prodanimi na mesec (skupaj 108), toda dobro gredo v promet tudi Toyota Proace, Mercedes-Benz razreda B, Citroen Berlingo in Volkswagen Touran. Podobno tudi večji, kamor statistika uvršča Volkswagnovega Multivana, ta je trenutno absolutni prva (167), sledita Fordova Tourneo Custom in Transit Custom.

Mali SUV-ji so nekoliko izgubili (več kot 300 manj), medtem ko so srednje veliki približno toliko pridobili. Pri največjih je število skorajda enako. Med prvimi se za prestol borita Škoda Kamiq (293) in Renault Captur (274), oba z več kot sto prodanimi prirastka glede na lani. Pri drugih vodi Hyundai Tucson (209) pred Volkswagnom Tiguanom (190), manjša senzacija je Forthing T5 Evo na četrtem mestu (130), kar pa je lahko vsaj delno povezano s tem, da je uvoznik s tem avtomobili opremil ljubljanski nogometni klub. Nič kaj posebej spektakularno denimo ne gre Renaultu Symbiozu (31). Geely Coolray je še vedno daleč od tega, da bi se potegoval za skok v deseterico, kaj šele med prve tri, kakršne so bile ambicije uvoznika, toda ima kolikor toliko konstantne številke (34+19). Peugeot 3008 (61) za zdaj tudi ne deluje taka uspešnica, kot je bil v prejšnji generaciji. Po znižanju cene so prodali 12 priključno hibridnih Link&Co-jev 01. V najvišjem razredu SUV-jev je daleč pred vsemi Škoda Kodiaq (225), sledijo prestižna falanga in nekateri butični modeli.

The post Avtomobilski trg v rahlem porastu, električni se vrača na raven izpred dveh let (#video) appeared first on Tehnozvezdje.

»Nad koncern so se res zgnili črni oblaki, ujel se je v stroškovno zanko, izziv predstavlja doseganje cilje iz evropske regulative (glede izpustov, op. p.), prodaja je padla tako v Evropi kot na Kitajskem,« je povzel sodirektor podjetja Danilo Ferjančič, vendar v isti sapi dodal dvoje. »Druge avtomobilske skupine niso v nič drugačnem položaju in vedno doslej so v Volkswagnu uspeli najti rešitve in pot naprej, prepričan sem, da jih bodo tudi tokrat.«

Tudi na tem dogodku se niso mogli izogniti letošnjemu dogajanju na trgu električnih vozil, toda za razliko od drugega uvoznika nismo poslušali kakšnega razočaranja, temveč kvečjemu ugotavljanje, da po lepem začetku nato ni šlo na enak način in v skladu s pričakovanji naprej, in hkrati optimizem, da bo že v naslednjem letu znova rast, ki se kaže že v zadnjih mesecih. »V naslednjih letih se lahko zgodi nov obrat, ker si vsi prizadevajo za bolj konkurenčne cene, večja ponudba modelov bo spodbudila tržni bolj, kot tudi evropska direktiva,« je prepričan Ferjančič.

Slovenski trg po njegovih besedah ne doživlja pretresov, dobave so se normalizirale. Nominalno je na nizkem nivoju zrastel za pet odstotkov oz. za tri do štiri tisoč osebnih vozil, toda brez upoštevanja dnevnih registracij, ki jih je bilo približno 3.500, in po zatrjevanjih vodilnih v Porsche Slovenija pretežno brez prispevka njihovih znamk, bo končna bilanca pretežno identična kot lani – 45.500 avtomobilov. Od tega iz PS 17 tisoč ali 32 odstotkov. Še naprej pa raste uvoz rabljenih vozil, ki je že na 80 odstotkih števila novih.

Med znamkami je Volkswagen v prodajo poslal največ novih modelov, od teh je na dober sprejem kupcev naletel predvsem Passat, znova se je dvignil Golf, uspešnica leta iz sveta gospodarskih vozil, vendar za »osebno« uporabo je Multivan. Prihodnje leto prihaja še »obrtniški« Transporter, ki zdaj manjka v ponudbi, in proti koncu leta povsem novi T-Roc. V l. 2026 pa mali »električarji.«

Audi je svoj tržni delež povišal na štiri odstotke in s 1.900 primerki prodal skoraj toliko vozil kot BMW in Mercedes skupaj. Zanimivo, da sta največ kupcev našla poslavljajoča se Q2 in Q3. Prvega ne bo več v paleti, drugi čez dobre pol leta dobiva naslednika. Na področju elektrike z novima A6 in Q6 v prihodnjem letu pričakujejo podvojitev prodaje.

Cupra je letos glavna »električna« zvezda izmed znamk pod okriljem Porsche Slovenija, predvsem z modelom Born, ki je s skoraj 300 enotami – predstavljal je skoraj polovico Cuprine prodaje – tretji najbolje prodajani električni v tem letu, za dvema Teslama, novembra pa je bil celo prvi. Tudi Tavascan je že našel nekaj kupcev. Seatu so številke padle in so le še malo nad sestrsko znamko, slednja bo že prihodnje leto verjetno prehitela »matično.«

Škoda pa bo leto kupcem predala kar 5.600 vozil, od tega skoraj 3.500 fizičnim osebam. Modeli Octavia, Kodiaq in Kamiq so povsem pri vrhu prodajnih lestvic s 1.700, 1.300 in 1.100 primerki. Marca prihodnje leto prihaja električni Elroq, od katerega tudi pričakujejo precej, maja pa še prenovljeni Enyaq. Poleg tega so v Škodi začeli ponujati Superba v priključno hibridni izvedbi za ceno dizelskega, saj računajo, da bi bila to lahko zanimiva rešitev predvsem za podjetja, in tudi ena od možnosti za znižanje povprečnih izpustov CO₂, s čimer se bodo vse avtomobilske znamke in njihovi uvozniki prihodnje leto precej ukvarjali.

The post Prej ali slej prihaja nov obrat pri prodaji električnih vozil appeared first on Tehnozvezdje.

Znamke, ki jih zastopa Emil Frey, so letos skupno na malo manj kot 18-odstotnem tržnem deležu, lani so imele prek 20 odstotkov. Padec je Tomšič pripisal predvsem menjavi modelov pri Citroenu (kar dolgo so čakali na novega C3, za katerega imajo menda že več sto naročil) in drugačni strategiji znamke Mercedes-Benz, ki se vse bolj umika z množičnega (razredi A, B, GLA, GLB) in se bolj usmerja v prestižni del trga. Skupno bodo sicer dobavili približno 11 tisoč osebnih avtomobilov, s čimer da so izpolnili osnovne cilje. Prav tako s 700 milijoni evrov prihodkov, kar je na nivoju lanskega leta.

Tomšič je med pregledom leta večkrat izrazil nezadovoljstvo glede prodaje električnih vozil, saj bi po njegovem mnenju »vsa ta leta investicij že morala kaj doprinesti, a še vedno niso.« Letos smo denimo pri znamki Peugeot slišali napoved, da bo električna različica predstavljala deset odstotkov prodaje pri modelu 3008, vendar se to za zdaj ni uresničilo, doslej so se v podatkih o novih registracijah znašli zgolj trije primerki, pa še ti v prvi polovici leta. Bolj uspešni so bili znova z e-208, novembra so jih denimo prodali 40, verjetno je šlo vnovič za kakšen »flotni« posel, skupna številka se je tako za 2024 povzpela na 78. Lanski evropski avto leta Jeep Avenger je denimo pri 21 prodanih primerkih, Peugeot e-2008 pa pri 25-ih. Pri nobenem od modelov niso izpeljali kakšne na subvencijo Borzena vezane atraktivne akcije, s kakršno so denimo v preteklosti prodali nekaj večje število Citroenov e-C4 in ki jih dokaj uspešno izvajajo nekatere konkurenčne znamke. Zaradi nizkih številk V Emil Freyju ne kopičijo zalog električnih modelov, so pa zadovoljni s povpraševanjem in rezervacijami za novega, od ostalih tovrstnih precej cenejšega Citroena e-C3.  

Kot je dejal Tomšič, sam verjame v to področje, vendar trud ne daje rezultatov. »Enastavno ne gre tako, kot bi morali iti. Kljub subvencijah, kljub spodbudam, postavljanju infrastrukture.« Po njegovem mnenju bi se Evropa nasploh morala zadeve lotiti drugače, z manj »prisile,« vendar je prepričan, da bodo ti avtomobili, ki so po njegovih besedah dobri, prihodnost. V prihodnjem letu si v tem pogledu največ obeta od Citroena e-C3 in tehnično sorodnega Fiata Grande Panda. Ta dva naj bi pomenila preboj v množičnost pri dotičnem uvozniku.

Na dogodku se niso dotaknili pretresa v skupini Stellantis, ki jo je eno leto predčasno zapustil glavni izvršni direktor Carlos Tavares, in se po njegovem odhodu že obrača nekoliko drugače. Znova se je pridružila združenju avtomobilskih proizvajalcev ACEA, ki se zavzema za omilitev okoljskih zahtev, kaj bo s prihodnjo platformsko in modelsko usmeritvijo, pa bo verjetno določil šele prihodnji direktor (ali direktorica). Verjetno pa je vsem postalo jasno, da bo treba znova preiti na večjo pestrost in razlikovanje med znamkami.

Naslovna fotografija: Stellantis

The post »Pri električnih doslej veliko truda za malo učinka« appeared first on Tehnozvezdje.

Po podatkih analitskega podjetja Jato Dynamics je celoten evropski avtomobilski trg ob vztrajajočih visoki inflaciji in obrestnih merah zrasel le v 16 evropskih državah, 23 pa jih je zabeležilo nižjo prodajo. Tudi skupno število na novo registriranih vozil v marcu – 1,38 milijona – predstavlja 2,7-odstotno znižanje v primerjavi z marcem 2023. V celoti je v treh mesecih 3,38 milijona vozil vendarle pomenilo povečanje za 4,8 odstotka.

»Čeprav podatki za prve tri mesec kažejo dokaj pozitivno sliko, so marčevski zaskrbljujoči. Povprečna cena novega avtomobila je še vedno pretirana, razumemo pa lahko tudi obotavljanje kupcev za prehod z bencinsko in dizelsko gnanih avtomobilov na električne,« je ocenil Felipe Munoz iz Jato Dynamics. Po njegovih besedah nejasna regulacija in odprava spodbud v posameznih državah ter pomisleki o dolgoživosti baterij prispevajo o temu, da se kupci ne odločajo v večjem številu za električna vozila. Ta so v prvem četrtletju zabeležila 3,8-odstotno rast prodaje, torej manjšo kot celotni trg, v marcu pa kar 11-odstotni padec. Predvsem na račun Nemčije, kjer se je prodaja v primerjavi z lanskim marcem znižala za skoraj 29-odstotkov. Tudi v Sloveniji prvi trije meseci niso bili spodbudni za prodajo električnih avtomobilov, saj je ta kategorija padla z lanskih 1146 prodanih na 904 primerke. Gre torej za 21 odstotkov minusa.

Namesto k električnim se nekateri kupci, ki želijo nekaj drugačnega od »klasike«, obračajo k polnim hibridom (HEV) in delno priključnim hibridom (PHEV). Prvi so v trimesečju dosegli 18-odstotno rast in skupno 382.700 novoregistriranih. To je sicer še vedno manj od popolnoma električnih, ki so zgolj marca, kljub padcu, prišli na skoraj 200 tisoč prodanih. Med temi in tudi nasploh se je še vedno na vrhu obdržala Tesla Model Y, toda malo več kot 58 tisoč prodanih je pomenilo 19 odstotkov manj kot v enakem lanskem obdobju. Marčevski upad prodaje je bil kar 41-odstotni. Med električnimi so prvo peterico v marcu zaokrožili še Tesla Model 3 (z manj kot polovico številke Ipsilona), Volvo EX30, Peugeot e-208 in Volvo XC40, ki je za malo prehitel BMW-ja i4. Šele sedmi je bil prvi Volkswagen, ID.4, deveti pa prvi od povsem kitajskih pretendentov (Volvo le ima nekaj vezi z Evropo), MG4 (in edini v dvajseterici, kjer sta tudi zgolj dva korejska). Skupno je Ipsilonu v marcu sledil Volkswagen Golf, tisoč prodanih mu je manjkalo do prvega mesta, nato pa so se zvrstili Dacia Sandero, Nissan Qashqai in Peugeot 208.

Marsikdo glede električnih uporablja besedno zvezo »ohlajanje zanimanja,« drugi gredo celo tako daleč, da že govorijo o tem, kako »se je izkazalo, da so bili (!) električni avtomobili zabloda.« Ene in druge lahko razsvetlim, da »zanimanje« ali, rečeno drugače, prodaja določene dobrine, skoraj neizbežno fluktuira skozi daljša časovna obdobja. Seveda bi se marsikomu zdelo logično, da nekaj dokaj novega in v vzponu, kot so električna vozila, dosega izključno rast, dokler ne pride do zares visokih številk, toda to vedno pač ne gre. Določeni zunanji dejavniki, nekateri nepredvideni, lahko povzročijo padce. Enkrat so to zaprtja tovarn zaradi pandemije, potem pomanjkanje čipov, pa ukinitev subvencij z danes na jutri in še kaj. Vedno pri takih zadevah traja, da se industrija prilagodi in se vse skupaj vrne v utečene tirnice (če se). In padec kakšno četrtletje ni niti katastrofa z vidika prehoda na e-mobilnost niti dokaz, da »so kupci spoznali nesmiselnost teh avtomobilov.«

Tule so štirje razlogi za stagnacijo, kot jih vidim sam.

Kdo bi si mislil, subvencije in cene vplivajo

Skoraj za tretjino nižje številke v Nemčiji so povsem očitna posledica ukinitve subvencij za električna vozila v tej državi. Tako hitre ukinitve, da se proizvajalci in trgovci niso imeli dovolj časa pripraviti na novo realnost. Nemčija pa je, kakor koli obračamo, največji evropski trg. Proizvajalci so nekoliko spustili cene oz. so trgovci ponudili dodatne popuste, pa vendar celotne razlike niso »pokrili« in kupcev je bilo manj. Lansko prvo četrtletje je zaznamovala tudi drastična pocenitev pri Tesli, kar je ekstremno povečalo številke tega proizvajalca in izstrelilo Model Y na vrh prodajnih lestvic, kjer se je obdržal vse do zdaj. Toda letos je ta model, v pričakovanju osvežitve, zaradi česar določeni potencialni kupci čakajo, in nato še z manjšo podražitvijo vendarle manj uspešen. Tudi kitajski proizvajalci doslej niso pokazali kakšnega cenovnega preboja in njihov tržni delež je po podatkih Jato Dynamics marca znašal vsega 6,1 odstotka, daleč najuspešnejša znamka je bila MG, omembe vredne številke izkazuje še BYD, medtem ko so ostali, denimo Zeekr, Nio, Forthing, Omoda in drugi za zdaj na ravni butičnih znamk.

Veliki in dragi so dosegli »plafon«

Poenostavljeno, vendar zagotovo ne daleč od resnice lahko rečemo, da je obstoječa ponudba električnih vozil obsojena na približno tako število kupcev, kot smo mu priča v zadnjih dveh letih. Obstaja omejena kritična masa za SUV-je z več kot štirimi metri in pol dolžine ter cenami od 50 (mogoče 45) tisoč evrov navzgor. Marsikdo, ki si je želel kupiti tak avto, ga je že, zdaj pa ga nekaj let ne bo. Potem gredo v prodajo, vsaj v Sloveniji, še tisti nekje vmes, ki jih uvozniki cenovno spravijo pod 35 tisoč evrov, da so upravičeni do višje subvencije, in tako na koncu stanejo manj kot 30 tisočakov. Toda večina trga čaka dva druga razreda električnih avtomobilov. Tiste zares dostopne v slogu Dacie Spring, Citroena e-C3 ali Renaulta 5 na eni ter malo manjše in cenejše družinske SUV-je in morda še karavane, teh sploh kritično primanjkuje. V mislih imam modele, kot so oz. bodo Renault Scenic e-tech electric, Ford Explorer, Kia EV3, Peugeot e-3008, Opel Grandland, Škoda Elroq in še kakšen v prihajanju proti koncu tega ali v začetku prihodnjega leta. Povsem jasno je, da smo v prehodnem letu, ko se ne bo veliko dogajalo, preden utegne scena z električnimi prihodnje leto dobiti nov pospešek. Seveda ob predpostavki zmernih cen.

Doseg in infrastruktura še zdaleč nista »tam«

Nekateri so zadovoljni s 300 do 400 km realnega dosega, še manj pozimi, vendar jih zna biti prav tako dokaj omejena množica. Tista precej množičnejša si želi več km brez vmesnega polnjenja. Pa ne zato, ker se na daljši poti ne bi hotela ustaviti na ultra hitri polnilnici. Taka potovanja, sploh po avtocestah držav z dobro tovrstno infrastrukturo so še najmanjši problem. Veliko večjega predstavljajo denimo poti na drugi konec naše države in nazaj, najsi bo za izlet, na obisk, zaradi »službenih« oz. poslovnih razlogov, česar koli. Hitro lahko nanesejo 350 in več km, (170 do več kot 200 v eno smer), na cilju ni možnosti polnjenja (ali pa to predpostavlja preveč pešačenja), vmes na marsikateri trasi tudi malo ali nič primernega, ustrezno hitrega in zanesljivega. Voznikom, razumljivo, ni do tega, da bi se ukvarjali z nečim, kar lahko pri avtu z motorjem na notranje zgorevanje popolnoma odmislijo. Še posebej, če oz. ker bi radi čim hitreje prišli nazaj domov. Rešitev je torej avto, ki realno nudi 500 km (400 km po avtocesti) brez vmesnega polnjenja, in tu se lahko vrnemo na točko ena, in pa gosto posejana infrastruktura ultra hitrih polnilnic za tiste, ki bi se vseeno raje vozili z nečim električnim, se tudi lahko sprijaznijo s krajšim dosegom, a vendarle želijo primeren nivo udobja na poti. Tega pa ne zagotavljajo redke polnilnice z močjo 50 kW, za katere niti ne morejo biti prepričani, če bodo sploh delovale. Ponudniki in tudi država (pa nasploh Evropska unija, če že »ukinja« prevažanje na fosilna goriva) bodo na tem delu morali storiti bistveno več in pospešiti tempo, kajti meseci in leta minevajo, spremembe pa so komaj zaznavne, in predvsem skeptikom nihče s konkretnimi primeri ne pokaže, da so električni avtomobili lahko res bolj priročni za vsakdanjo uporabo. Ampak o tem morda še kdaj drugič.

Predsodkov se ne bo lahko znebiti

Obdobje zanesenjakov in navdušencev se je končalo. Na začetku so električne avtomobile kupovali tisti, ki so jih ta prevozna sredstva res fascinirala. Zdaj pa smo prišli v dobo množičnega trga, ko morajo taki avtomobili prepričati »običajne« voznike. Ti pa imajo, morebitnemu zanimanju navkljub, mnoge pomisleke, ne bom jih znova našteval, ki skupaj z visokimi cenami nazadnje prevesijo odločitev nazaj na stran bencina, dizla (vse redkeje) ali morda hibrida. Kupci se pač odločajo pragmatično in raje izberejo nekaj preverjenega, kar jih ne bo nikoli spravljalo v zagato. Če bi jih tisto drugo samo enkrat ali nekajkrat na leto, je to že prevečkrat. Drugače bi bilo, če bi bila alternativa cenejša. Dokler pa je (realno) dražja, se občasnemu padcu prodaje ne gre čuditi.

The post Štirje razlogi, zakaj prodaja električnih avtomobilov stagnira ali pada appeared first on Tehnozvezdje.

Octavia je lani zabeležila 1694 prodanih primerkov, sledili so Renault Clio s 1329-imi, Renault Captur (1146), Volkswagen T-Roc (1133) in Toyota Yaris Cross (1115). Model Y je daleč prvi med električnimi, saj v prvi dvajseterici ni nobenega drugega. Nekdanji vsakoletni prvak Volkswagen Golf je zdrsnil na zgolj 17. mesto. Malo zaradi manjših dobav, malo tudi zato, ker so pač konkurenti nudili več za ceno ali so bolj zanimivi iz drugih vidikov. »Zmaga« vsestranske in v vseh pogledih najmanj solidne Octavie ni presenečenje, prej to, da prvega mesta ni zavzel Clio. Višje sem pričakoval Daciinega Sandera, ki pa se je nazadnje ustavil pri številki 810 in končal na 12. mestu. Največjo rast prodaje, skoraj 300-odstotno, je kajpak dosegel Model Y, skoraj pol več kot l. 2022 so prodali Toyotinih Coroll (839) in Peugeotovega 2008 (782). Največji padec v dvajseterici, za dobro tretjino, pa je bil pri Kii Sportage (709 avtomobilov).

Prodaja avtomobilov v l. 2023

Vir: Trgovinska zbornica Slovenije, Sekcija za osebna motorna vozila

Zanimivo je pogledati dogajanje v električnem delu spektra, ki sicer kljub skoraj dvakratni rasti še vedno zavzema le malo manj kot deset odstotkov celotnega trga s 4.330 prodanimi (bolj natančno registriranimi, ni nujno, da so vsi že našli končne uporabnike). Cene so še previsoke in ponudba ne dovolj obširna.

Prodaja električnih avtomobilov v l. 2023

Vir: Trgovinska zbornica Slovenije, Sekcija za osebna motorna vozila

Nesporni zmagovalec l. 2023 med električnimi avtomobili, globalno in tudi v Sloveniji, je Tesla Model Y. V naši državi so jih prodali malo manj kot tisoč, povsem natančno 957, kar je predstavljalo 22,10-odstotni tržni delež. Povedano drugače, skoraj vsako četrto prodano električno vozilo je bilo Model Y. Če k temu dodamo Model 3 na drugem mestu s 396 primerki oz. 9,15-odsotnim deležem ter še po približno pol odstotka za Model S in Model X, je Tesla zasedla praktično tretjino celotnega »električnega« trga v Sloveniji v lanskem letu. Taka dominacija posameznemu modelu ali znamki uspe znotraj določenega razreda, še zdaleč pa ne v celotni sliki. Seveda pa je trg električnih vozil še skromen, kot rečeno je bilo skupaj prodanih (oz. registriranih) nekaj čez 4.300 vozil, različnih modelov, vključno s kombiji, dostavniki in še čim, pa je v statistiki 82 (in še to med njimi nekateri, ki tja ne sodijo, denimo Dacia Jogger in Nissan Qashqai). Tistih z motorji na notranje zgorevanje je nekajkrat več. Ko se bo izbira in s tem konkurenca povečevala, bo skoraj zagotovo tudi tržni delež Tesle padal. Vsekakor pa bodo morali drugi proizvajalci ponudniki zanimive izdelke, tako po lastnostih kot cenovno. Za zdaj jim to le delno uspeva.

Če pogledamo naprej, se je Tesli najbolj približala skupina Volkswagen, a je v resnici daleč zadaj. ID.4 na tretjem mestu je šel v promet v 286 primerkih, sledi sestrska Škoda Enyaq z 251 prodanimi, peti je VW ID.3 (172), šesto in sedmo mesto sta zasedla Cupra Born in Audi Q4 e-tron, medtem ko je bil VW ID.5 deseti. Vmes sta šele prva predstavnika kakega tretjega koncerna, Peugeot e-208 iz Stellantisa, evropski prodajni prvak leta 2022, na osmem mestu, in BMW i4 na devetem. Tik zunaj deseterice je obstal prvi »kitajec«, zagotovo najbolj pričakovani od teh, MG4, ki pa je s prodajo nekoliko razočaral. Pri uvozniku Grand Automotive in trgovcu Plan-net Avto se sicer s to mojo oceno ne strinjajo, a dejstvo je, da se je ta model marsikje drugje po Evropi prebil bistveno višje in da je sprožil bojazen pri uveljavljenih znamkah, medtem ko v Sloveniji česa takega ni čutiti.

Od tu naprej lahko govorimo pretežno o modelih, ki so s prodajo razočarali, iz takih ali drugačnih razlogov. K pozitivnim presenečenjem bi morda lahko dodal še Citroena e-C4, predzadnjega na lestvici z več kot sto prodanimi, pa še skoraj 50 primerkov e-C4X, kajti mnogi drugi modeli iz istega koncerna in z enako tehnično osnovo so se odrezali bistveno slabše. Toda znamka Citroen oz. uvoznik Emil Frey je znal ponuditi pravo ceno za avtomobile na zalogi v luči spremenjene strukture subvencij, medtem ko nekatere druge (denimo Opel) to počno šele zdaj, ali pa sploh ne (Jeep, Fiat).

Med razočaranji kar ne vem, kje naj začnem, a verjetno je smiselno iti po vrstnem redu prodaje. Dacia Spring na 13. mestu niti ne deluje tako neuspešno, a vendarle gre za enega najcenejših električnih modelov, ki bi moral biti res dostopen in premamiti marsikoga, da si ga omisli za drugi avto pri hiši. To mu ni uspelo in tudi še zdaj, ko v nekaterih državah Dacia močno znižuje ceno Springa, v Sloveniji ostaja vse po starem. Volkswagen ID.Buzz je menda razprodan, a očitno so bile kvote za Slovenijo dokaj nizke, pa tudi pri višjih ne verjamem, da bi ga pri ceni okrog 70 tisoč evrov prodali v veliko več kot 60 primerkih. Še šest manj je šlo v promet električnih Renaultov Megane, kar skoraj mora biti eno večjih razočaranj. Simpatičen, dobro izdelan in tudi povsem uporaben predstavnik nižjega srednjega razreda je odločno predrag in hkrati potencialnim kupcem, mogoče celo lastnikom »klasičnega« Megana, ne daje zaupanja, da bodo dobili enako vsestranskost in vrednost za ceno. Samo upamo lahko, da se je francoska znamka iz te zgodbe kaj naučila in da bo s prihajajočim električnim Scenicom postopala drugače. Renault je sicer streljal v prazno tudi z električnim Twingom, zanj velja podobno kot za Springa, pri čemer ga še dodatno omejuje manjša baterija ob višji ceni, in tudi tu lahko le upamo na nekaj povsem drugega pri novi »petki«. O Toyoti bZ4X nima smisla izgubljati preveč besed, njegov pogon je preprosto premalo učinkovit, da bi bil avto lahko konkurenčen.

Mercedes-Benz ima prvi model šele na 27. mestu in to prestižni EQE, prodali so jih 39, kar niti ni slabo za avto, ki stane najmanj sto tisočakov, in s tem pet primerkov več kot najcenejšega v ponudbi, EQA. Znamka veliko govori o elektrifikaciji, toda za širšo javnost ima pokazati malo zanimivega in vsaj približno dostopnega, v tem pogledu jo skoraj vsa konkurenca za zdaj prekaša. Hyundai in Kia sta prav tako glasna glede električne prihodnosti, toda njuna slovenska prodaja je mizerna. Kona v poslavljanju in Ioniq 5 na višku svojega prodajnega cikla sta nekaj dosegla, a premalo, vse ostalo pa je na ravni butičnih številk. Tako bo skoraj zagotovo ostalo tudi letos, razen če nova Kona pri Hyundaiju poskrbi za nov preboj proti vrhu, Kia bo šele prihodnje leto imela v prodaji manjše modele EV3, EV4 in EV5, a že zdaj bi lahko Nira EV postavila cenovno ustrezneje glede na njegovo velikost in doseg, če že EV6 (in še bolj EV9) obravnava kot prestižni model. Ter hkrati končno zagotovila tudi informacije in upravljanje avtov prek aplikacije, kar slovenskim kupcem še vedno ni na voljo. Jeep Avenger, ovenčan z nazivom evropski avto leta, je prepričal vsega 14 kupcev (če sploh, morda je kateri zgolj registriran pri kakem od trgovcev), ali povprečno po enega na mesec, za 42. mesto. Žal ga navkljub večkratnim prošnjam nismo imeli priložnosti preizkusiti, da bi lahko podali vsaj oceno o samem izdelku, glede njegove vrednosti za denar so jo tako ali tako potrošniki.

Katere bodo letošnje pomembne novosti?

Od električnih, ki bodo zanimivi za širši krog kupcev, jih je nekaj v prihajanju še letos, precej več pa verjetno prihodnje leto. Najbolj nestrpno večina, z nami vred, pričakuje Citroena e-C3, za katerega so napovedali izhodiščno ceno 23.300 evrov, pri čemer naj bi ponujal kakih 250 km realnega dosega. Kdaj pride, ali bo cena res taka in kaj bomo dobili za ta denar, je ta čas še nekoliko nejasno, toda morda bomo vedeli že pred poletjem. Morda pa šele proti koncu leta.

Že omenjeni Renault Scenic e-tech electric bo potencialno zanimiv v izvedbi z večjo baterijo s kar 87 kWh (neto) kapacitete. Resda to ni več Scenic v smislu enoprostorca, kot smo ga poznali (a tudi obstoječi, zadnji na bencin in dizel, ni), pa vendar se zdi pri svojih 4,5 m dolžine dovolj prostoren in družinsko uporaben, navsezadnje s 540 l prtljažnega prostora (sicer dokaj kratkega in zelo globokega), toda odločala bo cena. V Franciji po spletnem konfiguratorju s spodobno opremo nanese približno 46 tisoč evrov, v Nemčiji pa skoraj 52 tisoč. S prvo ceno bi bil kar konkurenčen, z drugo precej manj.

Renault bo na okrnjenem salonu v Ženevi konec februarja predstavil tudi novi električni model 5, ki bo malce bolj »nobel« konkurent prej omenjenemu Citroenu. Menda naj bi ponujal tudi izvrstno vozniško izkušnjo ter stal manj kot 30 tisočakov. Upajmo, čeprav Twingo, Zoe in Megane ne dajejo osnove za take napovedi. Še posebej, če bo doseg nove petke na ravni Zoeja ali boljši.

Ford naj bi tudi še pred poletjem na ceste končno le poslal novega Explorerja, zasnovanega na Volkswagnovi osnovi. Gre za podobno velik avto kot Scenic, verjetno prav tako z dvema opcijama kapacitete baterije in več izbirami motorjev, zna tudi biti lepo narejen, spodobno prilagodljiv in prostoren, glede cen pa ni še nič znanega. Glede na to, da ista znamka zelo spušča cene prestižnega Mustanga Mach-e (mimogrede, ta bo v osnovni izvedbi dobil novo baterijo vrste LFP), bi morda Explorer lahko štartal iz bolj sprejemljivih nivojev. Vedno znova pa nas avtomobilski proizvajalci negativno presenečajo, zato raje ne bom ničesar napovedoval. Pri Fordu je na čakalni listi še električna Puma, za baterijski pogon prilagojena izvedba klasične, ki bo letos tudi deležna prenove.

Škode Elroq, električne ustreznice Karoqa, letos verjetno še ne bo, temveč jo bomo ugledali v začetku prihodnjega leta. Ta avto bo nekaj manjši in verjetno tudi cenejši od Enyaqa, sicer pa bo tehnika bolj ali manj enaka in preverjena iz drugih modelov koncerna Volkswagen. Zato pa bo verjetno v salone prišla Cupra Tavascan, ki pa je še malo bolj športna in eksravagantna izpeljava Enyaqa in ID.4. Zagotovo ne cenejša.

BMW je pripravil povsem novega X2, ki bo kot iX2 na voljo tudi z električnim pogonom. Z izjemo povsem drugačne oblike, še posebej zadka, se ne bo dosti razlikoval od iX1. Pri slednjem sicer še vedno čakamo na izvedbo z enim motorjem, ki bi lahko iz ne ravno ogromne baterije izvlekla nekaj več dosega. Tehnično enak, a po stasu in statusu povsem drugačen, bo Mini Countryman. Lani smo si že ogledali Volva EX30, marsikoga je ta avto ob predstavitvi zamikal, toda nazadnje se je izkazalo, da bo različica z večjo baterijo in dobro opremo vendarle stala približno 50 tisočakov in s tem ne bo tako dostopna, kot so se nekateri nadejali.

Fiat 600e bo sestrski avto Jeepa Avengerja, narejen malo bolj s posluhom za družine, vendar z enakim pogonskim sklopom, kar pomeni tudi baterijo z 51 kWh (neto) kapacitete, zaradi česar bo še vedno na meji uporabnosti za daljša potovanja. Nisem prepričan, da lahko že letos pričakujemo tudi novo Pando, verjetno na enaki osnovi, kot so jo v Stellantisu uporabili za e-C3. Nasploh se mi zdi, da ta koncert nastopa s preveč znamkami oz. premalo razlikami med njimi in posameznimi modeli.

Od tam prihaja tudi povsem novi Peugeot e-3008. Obetaven izdelek, morda narejen malce preveč z mislijo na ustvarjanje prvega vtisa, pa vendar vsaj do določene mre tudi nadaljevanje zelo uspešne aktualne generacije.  Bojim se, da bo, če sodim po nemškem ceniku, avto za kar nekaj tisočakov predrag. Ne samo za konkuriranje (večjemu in vsestransko dobremu) »Ipsilonu« in še kateremu, ampak, na podoben način kot Megane in Scenic, tudi za nadaljevanje dobre zapuščine prejšnjih generacij tega modela.

Leto bo vsekakor pestro, kakšna bi bila lahko letošnja rast in delež električnih vozil, je nehvaležno napovedovati. Njihovo skupno število je zdaj nekje pri odstotku vseh osebnih vozil v Sloveniji, saj jih je med 12 in 13 tisoč, vseh pa 1,3 milijona (oz. 1,7 milijona vozil, če štejemo še vsa gospodarska in ostala). Glede na krivuljo v zadnjih letih bo še nekaj let trajalo, da se bo delež električnih avtomobilov v celotnem voznem parku povzpel na pet odstotkov ali do številke sto tisoč. Toda pri nadaljevanju podobne rasti bi proti koncu desetletja elektrika v prodaji skoraj povsem izrinila bencin, vendar je za take napovedi ob manj kot desetodstotnem tržnem deležu verjetno še preuranjeno. Dokler bo od vikenda do torka na vrhu novic ugibanje, koliko bo po novem stal bencin, bomo vedeli, da se ni še nič spremenilo. S precejšnjo zanesljivostjo pa je glede na prodajo in odločitve proizvajalcev mogoče napovedati, da se bo dizel v pretežni meri v novih avtomobilih poslovil že prej.

The post En zmagovalec in plejada poražencev med električnimi avtomobili v l. 2023 appeared first on Tehnozvezdje.