Kitajci se več kot očitno držijo pravila, »ne se dotikati leva, ki spi«, zato o procesorju ali procesorjih skoraj nič ni znanega. Predvideva pa se, da bo vsaj v enem Kirin 9010 z modemom za omrežje 5G, grafičnim delom Maleoon 910 in osmimi jedri, od katerih najhitrejši bije z 2,3 gigaherci, ki ga zaradi tehnike izvajanja več niti v enem jedru aplikacije vidijo kot 12-jedrnega. Ravno tako ni jasno, ali je čip izdelan v 5 ali 7-nanometrskem proizvodnem procesu. Prva številka je verjetnejša.  

Poleg procesorja se ostalo bolj kot ne vrti okoli kamer, saj telefoni uvajajo trikotno oblikovano izboklino, v kateri glavna kamera močno izstopa. Skupno jim je še do 120-herčni 17,2-centimetrski (6,8-palčni) zaslon OLED razločljivosti 1,5K in točkovno svetilnostjo 2.500 kandel (razen osnovnega modela), 13-milijonska sprednja kamera, različica 4.2 operacijskega sistema HarmonyOS, tipalo prstnega odtisa pod zaslonom in odpornost proti vodi in prahu po standardu IP68. Osnovni model nudi 66-vatno žično in 50-vatno brezžično polnjenje ter močnejši trije 100-vatno žično in 80 vatno brezžično.  

Od vseh je največji in obenem najmočnejši model Pura 70 Ultra. Tako kot »ultre« drugih proizvajalcev izstopa v glavni kameri. Opremljena je z enopalčnim tipalom, spremenljivo zaslonko na intervalu med f/1,6 in f/4, stabilizacijo tipala in objektivom z izvlečno lečo. Ko kamera ni v uporabi, se objektiv »zloži v ohišje«, da izboklina na hrbtu ni pretirano globoka. Poleg glavne kamere sta še 50-milijonska telefoto sposobna ostriti na razdalji najmanj 5 centimetrov in 40-milijonska širokokotna. Delovnega pomnilnika je 16 GB, običajnega 1 TB, medtem ko ima baterija kapaciteto 5.200 miliamperskih ur. Vsi telefoni so sposobni fotografirati hitre premike, kar v praksi pomeni, da so omogočeni hitri časi zaklepa.  

Ultri sledita precej podobna modela Pro in Pro+ z identičnima naboroma zadnjih kamer. 50-milijosnki glavni s spremenljivo zaslonko na intervalu med f/1,4 in f/4.0, katere objektiv nima gibljivih delov, delate družbo 48-milijonska telefoto (3,5-kratna optična povečava) in precej povprečna, vsaj v ločljivosti, 12,5-milijonska širokokotna kamera. Ravno tako je enaka baterija (5050 miliamperskih ur), saj se telefona razlikujeta predvsem v velikosti pomnilnika. Pro+ nudi 16 GB delovnega in 512 GB ali 1 TB običajnega ter Pro 12 GB delovnega in 256, 512 GB ali 1 TB prostora za shranjevanje.  

Ostane še recimo temu osnovi model Pura 70, ki je od opisanih treh ne samo manj zmogljiv, temveč tudi fizično manjši, saj ima 16,8-centimetrski (6,6-palčni) zaslon, ki pa se v svetilnosti in hitrosti osveževanja ne razlikuje od večjega. Več razlik je v naboru, kjer glavni, ki je identična kameri v Pro in Pro+, delata družbo periskopska s 5-kratno optično povezavo in 13-milijonska širokokotna. Baterija tega modela je ravno tako manjša, saj drži 4.900 miliamperskih ur. Delovnega pomnilnika je 12 GB in običajnega 256, 512 GB ali 1 TB.  

Telefoni družine Pura 70 so za enkrat na voljo le na Kitajskem trgu, vendar se pričakuje, da bo najmanj eden prišel na evropske. Takrat bodo znane tudi cene, ki se preračunano iz kitajske valute gibljejo med 700 in 1300 evri.  

The post Huawei na kitajskem trgu predstavil telefone »PURA«   appeared first on Tehnozvezdje.

Operaterji so svoje naročnike v zadnjem času že obvestili, da se bo opcija Voyo podražila za (zaokroženo) en evro, zdaj pa je podražitev za uporabnike, ki so na pretočnik naročeni neposredno, potrdil tudi Pro plus. Nova mesečna cena bo 7,99 evrov (doslej 7 evrov), letna pa 79,90 evrov namesto 70 evrov.

»Cena naročnine že od leta 2014 ostaja nespremenjena, pri tem pa se je število vsebin ter lokalne produkcije bistveno povečalo. Ustvarili smo več kot 74 odstotkov več vsebin kot pred petimi leti. Stroški produkcije kakovostnih vsebin so že v preteklosti rastli in rastejo tudi naprej, mi pa želimo gledalce tudi v prihodnje navduševati, nasmejati, narediti radovedne in pomagati pri osvajanju novega znanja ter spoznanj,« so med drugim zapisali pri ponudniku.

Voyo sicer od letos nudi tudi možnost spremljanja televizijskih programov Pop TV, Kanal A, Kino, Brio in Oto v živo, poleg serij, filmov ter risank in izobraževalnih vsebin za otroke in mladino pa nudi še določene športne prenose (denimo motociklizma in borilnih veščin). Slednje s slovenskimi komentarji, ostale vsebine pa s podnapisi ali sinhronizacijo.

Od dotičnega pretočnika bi glede na ceno pričakoval še nekatere druge izboljšave tehnične in uporabnostne narave. Med drugim sliko in zvok na nivoju za l. 2023, torej vsaj polno visoko razločljivost z visokim bitnim tokom in prostorski zvok 5.1, če že ne 4K in Dolby Atmos. Pa tudi preglednejši vmesnik in boljše iskanje vsebin.

Medtem se spremembe dogajajo tudi pri Netflixu. V Kanadi je ta ponudnik že umaknil najcenejšo naročnino, ki je ne tako dolgo nazaj dobila sliko v visoki razločljivosti (HD). Podobno naj bi storil povsod, kjer ponuja nekoliko cenejši paket z oglasi, ki ima prav tako kakovost HD. Vstopni paket brez oglasov pa bo prejšnji srednji s sliko v polni visoki razločljivosti. V Sloveniji za zdaj ni sprememb, še naprej so na voljo tri možnosti. Osnovna (HD) za 4,99 evrov na mesec, »standardna« (FHD) za 7,99 evrov in Premium (4K) za 9,99 evrov.

• 
  Nehajte sanjati o vodiku in trajnostnih gorivih!
• 
  To je kamera, ki cilja na en sam popoln posnetek
• 
  SPREGLEDANO: Zabaven in tudi, temu ni moč oporekati, na trenutke TRAPAST
• 
  QNAP uspešno opravil varnostno preverjanje svojega operacijskega sistema
• 
  DRUGI POGLED VW Tiguan eHybrid: Elektrika mu res lepo pristaja

The post Podražitev storitve Voyo po devetih letih appeared first on Tehnozvezdje.

Astra je nov tematski program, ki prinaša »bogat in sodoben izbor serij ter filmov iz regije Adriatik.« Kot so zapisali izdajatelji, je na Astri »svoj prostor našla najsodobnejša visokokakovostna video produkcija z najbolj znanimi slovenskimi in regionalnimi televizijskimi obrazi, ki prinaša vsebine za vsak okus.« Na programu, ki bo oddajal vse dni v tednu in bo imel slovenske podnapise, je mogoče najti priznane komedije, kriminalke, drame in dnevne serije. Napovedujejo, da bodo te vsebine krajšale čas predvsem najstnicam in najstnikom, zaljubljenim parom ter »vsem, ki iščejo večerno sprostitev po napornem delovnem dnevu.«

Telemach je program Astra vključil v vse pakete EON (Light, Full in Premium) in v satelitsko storitev Total TV (paketi Start, Extra in Premium). Naročniki ga bodo tako lahko spremljali brez doplačila. Spomnimo, da se je Telemach nedavno s Pro plusom dogovoril tudi za vključitev storitve Voyo v svoje naročniške pakete. Tako lahko naročniki paketa EON Premium spremljajo Voyo povsem zastonj, v paketu EON Full brez doplačila 24 mesecev, v paketu EON Light pa 12 mesecev.

Med znanimi naslovi, ki si jih bo mogoče ogledati na programu Astra, so denimo nagrajena drama Območje brez signala (Područje bez signala), slovenska serija Najini mostovi, serije Jutro bo spremenilo vse (Jutro će promeniti sve), Hotel Balkan (Hotel Balkan) in Budva na morski peni (Budva na pjenu od mora). Posebno mesto v programu imajo še kriminalne serije, kot so Južni veter (Južni vetar), Sence nad Balkanom (Senke nad Balkanom) in Morilci mojega očeta (Ubice mog oca). Ljubitelji in predvsem ljubiteljice dnevnih serij pa se bodo lahko kratkočasili z Reko ljubezni in Usodnim, za sprostitev in smeh bodo skrbele komedije Dar mar (Dar mar), Kar bo, pa bo (Kud puklo da puklo), Črno-beli svet (Crno bijeli svijet), Šverc komerc (Na granici) in mnoge druge.ž

• 
  Nehajte sanjati o vodiku in trajnostnih gorivih!
• 
  To je kamera, ki cilja na en sam popoln posnetek
• 
  SPREGLEDANO: Zabaven in tudi, temu ni moč oporekati, na trenutke TRAPAST
• 
  QNAP uspešno opravil varnostno preverjanje svojega operacijskega sistema
• 
  DRUGI POGLED VW Tiguan eHybrid: Elektrika mu res lepo pristaja

The post Telemach prvi z novim Pro plusovim tematskim televizijskim programom Astra appeared first on Tehnozvezdje.

Naročniki A1 na »trojčke«, ne glede na izbrano programsko shemo, bodo lahko do vsebin iz videoteke Voyo dostopali prek operaterjeve platforme. Konkretno to pomeni na sprejemniku televizijske storitve A1 Xplore TV, brez vpisovanja uporabniškega imena in gesla. Ne pa tudi v istoimenski aplikaciji za mobilne naprave oz. v spletnem vmesniku. Ključno je, da bo novost brezplačen dodatek, zaradi nje se cene paketov ne bodo spremenile.

»Ves čas poskušamo našim uporabnikom zagotavljati še večjo pestrost vsebin na zahtevo. Tako smo jim poleg lastne videoteke z več kot 10 tisoč filmi in serijami omogočili še dostop do videoteke Voyo,« so ob tem v pripravljeni izjavi povedali v A1 Slovenija. Zagotavljajo tudi, da ta obogatitev ponudbe ne predpostavlja kakšne spremembe v programskih shemah.

Uvrščanje »pretočnih« storitev v pakete, t. i. trojčke, sicer ni nova stratega. Nekateri že dolgo vsebujejo vsebine HBO, podobno kot Voyo je ponekod v operaterske videoteke integriran hrvaški Pickbox, ki izdaja tudi svoj televizijski program. V A1 so pred dvema letoma dodali program NBA TV, poleg opcije za naročnino na storitev NBA League Pass, drugod bi našli še kakšen tovrsten primer. Na netelevizijskem delu ponudbe sta A1 in Telemach lani ponudil glasbeni storitvi Xplore Music by Deezer in Tidal.

Storitev Voyo ponuja več kot devet tisoč ur vsebin, od resničnostnih šovov in drugih oddaj Pro plusa ter originalnih serij do tujih in domačih serij in filmov (ena novejših pridobitev je Bohemian Rhapsody), sinhroniziranih risank (s programa Oto), športnih prenosov (boks in druge borilne veščine, Moto GP, …) in spletne učilnice 5KA. Celotna ponudba ima ali slovenske podnapise ali sinhronizacijo. Omeniti velja denimo izbor filmov z Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala (Liffe), med njimi 112, Adelino življenje, Bojevnica, Hiša, ki jo je zgradil Jack, Moj najboljši profil, Nažgani, Thelma in Tranzit.

Na voljo je tudi soliden nabor novejših slovenskih filmov in serij, kot so Čefurji raus, Naša mala klinika, Pr’ Hostar, Razredni sovražnik, Reka ljubezni, Sekirca v med, Šiška Deluxe, Usodno vino, Vse punce mojga brata in Za hribom. Tudi te je, prav tako kot naslove z Liffa, težko najti kje drugje, če pustimo ob strani senčne predele interneta.

V četrtek (13. januarja) na Voyo prihaja nova originalna serija Gospod profesor. Po opisu Pro plusa »zgodba o karizmatičnem profesorju, ki neukrotljivim dijakom pomaga pri premagovanju zahtevnih življenjskih ovir.« Nekonvencionalnega profesorja Sama Demšarja je odigral Jure Henigman, ključni del igralske (učiteljeske) zasedbe dopolnjujejo še Tina Vrbnjak kot profesorica Klavdija Jaklič, Saša Pavček, Branko Jordan in Gojmir Lešnjak – Gojc kot brezkompromisni ravnatelj Nikolić.

The post A1 televizijskim paketom dodaja storitev Voyo appeared first on Tehnozvezdje.

Danes je za skoraj vsako televizijsko hišo ključno, da je del večje skupine, po možnosti močne v širši regiji. Tako ima večje možnosti, da se dokoplje do pravic za športne prenose, licenc za različne šove ter seveda tudi serij in filmov. Pa še kakšne tehnološke, kadrovske, produkcijske in druge »sinergije« lahko izkorišča. Pro plus, izdajatelj programov Pop TV, Kanal A, Oto, Kino in Brio ter ponudnik naročniškega pretočnega videa Voyo, je del skupine CME (Central European Media Enterprises), to pa prevzema eno od podjetij iz skupine PPF Group. Dozdajšnji lastniki CME, največji med njimi je ameriški telekomunikacijski velikan AT&T, so se namreč odločili za prodajo svoje evropske televizijske mreže, ki je prisotna še na Češkem, Slovaškem, v Bolgariji in Romuniji. Posel je vreden 2,1 milijarde dolarjev oz. 1,9 milijarde evrov, ustanovitelj novega lastnika, češkega sklada PPF Group (sicer s sedežem na Nizozemskem), ki obvladuje za 45 milijard evrov naložb, ter tudi njegov največji delničar, pa je najbogatejši Čeh Petr Kellner.

PPF Group je že precej prisotna v telekomunikacijah. Na Češkem ima v lasti operaterja O₂, ki je nastal z združitvijo češkega Telekoma in mobilnega operaterja Eurotel, ko je l. 2005 vse skupaj prevzela španska Telefonica. Ta je nato l. 2013 operaterja prodala skupini PPF, skupaj z licenco za uporabo blagovne znamke. Lani pa je PPF za 2,8 milijardi evrov prevzel še Telenorjeve podružnici v srednji in vzhodni Evropi (Madžarska, Srbija, Črna gora, Bolgarija), ko se je norveški operater umaknil s tega področja. Tudi tu se za zdaj niso lotili preimenovanja (»rebrandanja«) ponudnikov. V Sloveniji torej operaterskega zaledja ni, a vseeno je posel nedvomno povezan s tem, kar počnejo omenjeni ponudniki. Slednji za ohranjanje svojih povprečnih cen potrebujejo atraktivne vsebine, te pa jim lahko zagotovijo regijsko razpredene televizijske hiše pod istim okriljem. Kar lahko razberemo tudi iz uradne izjave Petra Kellnerja, kot jo navaja (Pro plusova) spletna stran 24ur:

Nakup sklada CME in povezanih medijskih podjetij v petih evropskih državah bo dopolnil in še dodatno okrepil naše telekomunikacijske posle v Srednji in Vzhodni Evropi. Želimo si okrepiti naravno povezanost med ustvarjanjem vsebin in njihovo distribucijo, s čimer bomo omogočili nadaljnji razvoj naših telekomunikacijskih in medijskih podjetij. CME je uspešna in dobro vodena organizacija, zato ne nameravamo bistveno posegati v njeno delovanje.

Še ena sprememba na slovenskem trgu pa bo prihod športnega programa Arena Sport, o katerem se je v zakulisju govorilo že nekaj časa, in so ga zdaj uradno napovedali prek TV3 Medias. Ta program izdaja podjetje Pro TV, ki je se očitno povezalo s Telekomom Srbije, izdajateljem programov Arena Sport. Programi že obstajajo v Srbiji, Črni gori, Severni Makedoniji, Bosni in Hercegovini in na Hrvaškem. V Sloveniji so za zdaj oblikovali testni program TV4, ki bo sčasoma postal Arena Sport. Telekom Srbije je velik konkurent skupine United, lastnice operaterjev SBB in Telemach ter programov Sportklub (slednje bi sicer po odločbi slovenskega varuha konkurence United moral odprodati), tako na telekomunikacijskem kot na vsebinskem področju. Z letošnjo sezono je tako Telekom Srbije oz. Arena Sport odnesel Sportklubu regijske pravice za prenose košarkarske lige NBA. Že od prej pa ima tudi pravice za različne evropske in južnoameriške nogometne lige ter druge športe. Nekatere od teh so za Slovenijo doslej menda plasirali na programe Šport TV, zdaj pa jih na TV3M ter kasneje na napovedano Areno Sport. Zanimivo bo videti, kateri operaterji bodo novinca na slovenskem trgu uvrstili v svoje programske sheme, kaj se bo dogajalo s kanali Šport TV in kaj bodo o vsem skupaj imeli povedati regulatorji. V vsakem primeru pa pomembni preprodajalci športnih televizijskih pravic postajajo telekomunikacijska podjetja.

Naslovna fotografija: Deposit Photos

The post Pop TV pod okrilje Čehov, kmalu menda prihajajo še Srbi s programom Arena Sport appeared first on Tehnozvezdje.

Spremembe pogojev na trgu distribucije TV programov v Sloveniji lani in letos ob rasti indeksa cen življenjskih potrebščin so tudi v T-2 povzročile prilagoditve TV vsebin. Nekateri izdajatelji najbolj gledanih televizijskih programov so namreč napovedali znatno zvišanje cen svojih vsebin tudi letos. Stroški programskih pravic so se tako povečali do te mere, da v T-2 ne moremo prevzeti celotnega bremena nase, zato smo z marcem primorani prilagoditi cene paketov in TV-shem.

Tako so podražitev obrazložili v omenjenem operaterju in verjetno ne bodo presenetili nikogar. Enake ali podobne razloge so navajali že v A1, pa tudi za Telemach in Telekom Slovenije, ki sprememb cen nista pospremila s kakšnim komentarjem, je bilo jasno, da jih narekujejo predvsem višji stroški za programe Pro plusa (Pop TV, Kanal A, Kino, Oto, Brio), Planeta TV in Sportkluba. Več kot petih evrov dodatka pač ne bo prenesel noben operater.

Pri T-2 so spremembe take:

– Naročnina na pakete, ki vključujejo televizijo (Oranžni diamant, Oranžni diamant HBO, T4 King, T4 Start in Brezčasni VDSL), bo višja za dva evra.

– Naročnina na pakete brez televizijskih shem (T2 TV+TEL, T2 TV+NET, T2 NET+MOBIL, T3 MEGA, T3 GIGA, T3 TERA, T4 20M, T4 OPTIKA, T4 MEGA, T4 GIGA in T4 TERA) se bo podražila za en evro.

– Najemnina za dodatni televizijski sprejemnik (set-top-boks) bo po novem znašala 3,99 evrov na mesec (zdaj tri evre). Kar v T-2 utemeljujejo tudi s skorajšnjim prihodom vmesnikov 4K »z novimi funkcionalnostmi.«

– V paket T4 Start, bo odslej namesto osnovnega mobilnega paketa vključena mobilna opcija Brezčasni Mini, ki prinaša po 200 minut, 200 sporočil in 200 MB prenosa podatkov.

V T-2 poudarjajo, da podražitve zajemajo samo fiksno ponudbo, medtem ko se na področju mobilne telefonije ne spreminja nič. Za dvig cen tam tudi ni razloga.

The post Še T-2 je popustil pod težo televizijskih pravic in bo vsaj del višjih stroškov prenesel na naročnike appeared first on Tehnozvezdje.

Obvestilo se res začne s spremembami paketov, saj bodo marsikatere stare (znova) ukinili in naročnike prestavili na aktualno ponudbo (Silver in Gold). Pri nekaterih paketih bodo tudi povišali hitrosti interneta in v televizijsko shemo dodali programe v visoki ločljivosti. In če v digitalnih shemah dodajajo programe, jih v analogni odvzemajo. Povsem bodo opustili tudi oddajanje radia na analognih frekvencah (območju FM), odslej bodo radijske postaje le še v digitalnih shemah. To je sicer pričakovana poteza, ker Telemach potrebuje ta dal frekvenčnega spektra za (kasnejše) povišanje internetnih hitrosti, predvsem v smeri od uporabnika proti omrežju, ali za dodajanje novih programov HD. Toda za uporabnike, ki imajo koaksialni kabel speljan v radijski sprejemnik oz. »stolp«, bo to predstavljalo precejšnjo nerodnost. Morali se bodo spet zanašati na verjetno slabši, šumeči signal FM z enega od oddajnikov, ali najti drugo rešitev – morda sprejemnik DAB+. Poslušanje radia prek Telemachove digitalne sheme zahteva sprejemnik dvb-c, torej televizor ali set-top-boks.

Pod šesto točko obvestila pa nato pride glavna »sprememba«, cenovna. To v Telemachu pojasnjujejo s »spremenjenimi razmerami na trgu in višjimi programskimi stroški.« Višji programski stroški so kajpak dražji programi Pro plusa, Sportkluba in Planeta, svoje pa poskušajo pristaviti še drugi izdajatelji, denimo Discovery. Spremenjene razmere na trgu pa bi lahko razumeli tudi kot »večina operaterjev je že podražila ali napovedala dvig cen, tudi mi se bomo prilagodili novemu cenovnemu nivoju.« Edini od večjih operater, ki se je za zdaj vzdržal pri tem valu podražitev, je T-2.

Pri Telemachu se bo večina naročniških paketov podražila za evro ali dva. »Vstopni« trojček z imenom Silver bo naročnike vsak mesec stal dva evra več – 38 namesto 36 evrov. Paketi Gold trojka, Gold trojka extra in Gold trojka premium bodo stali po eno evro več, nove cene bodo 49,50, 55,50 in 69,50 evrov.

Podrobneje pa gre takole. Za en evro bo cena višja pri naslednjih paketih:

Paket GPON Trojček GOLD TROJKA, Paket Trojček GOLD TROJKA, Paket Optika Trojček GOLD TROJKA, Paket GPON TS Trojček GOLD TROJKA, Paket GPON OŠO Trojček GOLD TROJKA, Paket Dvojček INT M, Paket Dvojček INT M+, Paket Dvojček INT S, Paket Dvojček INT S+, Paket Dvojček Osnovni, Paket Dvojček PREMIUM s Tel, Paket Dvojček Razširjeni, Paket Dvojček Superbabi, Paket Dvojček Superbabi 1, Paket Dvojček Superbabi 2, Paket Dvojček Superbabi ET, Paket Dvojček Začetni, Paket GPON Dvojček Osnovni, Paket GPON Dvojček Razširjeni, Paket GPON Dvojček Superbabi 2, Paket GPON Dvojček Superbabi2, Paket GPON Dvojček Začetni, Paket Lastovka Trojček GOLD, Paket Lastovka Trojček GOLD EXTRA, Paket Lastovka Trojček GOLD PREMIUM, Paket Lastovka Trojček GOLD TITANIUM, Paket Lastovka Trojček II L+, Paket Lastovka Trojček II M, Paket Lastovka Trojček II M+, Paket Lastovka Trojček II S, Paket Lastovka Trojček II S+, Paket Lastovka Trojček SILVER, Paket Lastovka Trojček Superbabi, Paket Optika Dvojček Osnovni, Paket Optika Dvojček Razširjeni, Paket Optika Dvojček Superbabi, Paket Optika Dvojček Superbabi 1, Paket Optika Dvojček Superbabi 2, Paket Optika Dvojček Superbabi1, Paket Optika Dvojček Začetni.

Za dva evra se bo zvišala pri paketih:

Paket Trojček SILVER 2, Paket GPON Trojček SILVER2, Paket Optika Trojček SILVER2, Paket GPON OŠO Trojček SILVER2, Paket GPON TS Trojček SILVER2, Paket Trojček Superbabi, Paket 4MIX Superbabi 2, Paket Trojček Superbabi 2, Paket GPON Trojček Superbabi 2, Paket GPON Trojček Superbabi, Paket Optika 4MIX Superbabi2, Paket Optika Trojček Superbabi, Paket Optika Trojček Superbabi 2, Paket D3i OŠO Trojček MIX S, Paket Trojček MIX S ET.

Tudi te spremembe začnejo, enako kot pri mobilni telefoniji, veljati s prvim februarjem 2018. Kdor se z njimi ne strinja, lahko brez dodatnih stroškov odstopi od pogodbe, mora pa vrniti set-top-boks, kartice conax in morebitno drugo opremo, ki jo je dobil od operaterja.

The post Telemach bo podražil tudi televizijo, malo dvignil internetne hitrosti in nehal oddajati analogni radio appeared first on Tehnozvezdje.

Telemachova strategija vse od prevzema Tušmobila in predstavitve paketov Več je jasna. Glavnino posla podjetje opravlja s fiksnimi storitvami, mobilna telefona je z nizkimi cenami vaba za uporabnike, dobička pa ne prinaša. Neposredna posledica so sicer nižje subvencije za telefone, toda skupne zneske malokdo preračuna. In za operaterja je pomembno, da pridobi čim več naročnikov, po možnosti s celotnim šopkom storitev in dvoletno vezavo. Telekom je že napovedal podražitev mobilne telefonije za en evrov (in nekaj centov za zaokrožitev na ,99 namesto na ,95) z novim letom, medtem ko A1 z dvigom cen na tem delu še čaka, bosta pa oba dražila fiksne pakete s televizijo. Tovrstne spremembe Telemach še ni napovedal, verjetno čaka na razplet zgodbe s prevzemanjem televizijske hiše Pro plus, ki bi morda, ako bo regulator izdal soglasje, prešla pod okrilje istega lastnika, ameriškega sklada KKR.

Bo pa, kot rečeno, s prvim februarjem mobilna telefonija pri tretjem največjem operaterju za en evro dražja. Paketi Več, Še več in Največ bodo tako namesto 6, 15 in 25 evrov stali 7, 16 in 26 evrov. Za Telemachove naročnike fiksnih storitev pa 5,50, 13 in 21 evrov. Torej bo le pri osnovnem paketu za »domače« naročnine povišanje za evrov in pol, sicer pa za en evro. Podražili se bodo tudi paketi mobilnega interneta, predplačniška telefonija in še nekatere možnosti, precej starih paketov pa bo Telemach tudi ukinil, kar je sicer enkrat letos že storil.

Vsaj ena dobra novica za Telemachove uporabnike pa je konkretna pocenitev roaminga zunaj Evropske unije s prvim marcem 2018. Kot pravijo, bo znižanje cene prenosa podatkov tudi 20-kratno. Tako se bo denimo cena mobilnega interneta v državah drugega območja, kot so BiH, Črna Gora, Srbija, Kitajska, Švica, ZDA, Rusija in še nekatere, prepolovila. Po novem bo vsak prenesen megabajt stal malo manj kot pet evrov, medtem ko zdaj nanese skoraj deset evrov. Obračunski interval bo še vedno 100 kB. SMS bo v teh državah stal »le še« 30 centov, odhodni klic pa dva evra in pol. Cene v tretji coni in na križarkah bodo prav tako nižje, a v primerjavi s tem, česar smo navajeni doma in v EU, še vedno oderuške.

Kot vedno lahko vsi naročniki, ki se s spremembami ne strinjajo, odstopijo od pogodbe brez obveznosti in doplačil. Morajo pa seveda odplačati opremo (ob vezavi kupljen telefon) ali jo vrniti.

The post Telemach ne zdrži več razprodajanja mobilne telefonije, s februarjem viša cene za najmanj en evro appeared first on Tehnozvezdje.

Tako Telekom kot A1 sta objavila ne povsem nepričakovano obvestilo o višanju cen s prvim januarjem. Bolj ali manj vprašanje časa je bilo, kdaj bo A1 še drugič (pa verjetno ne zadnjič) podražil naročniške pakete, ki vključujejo televizijo. Potem ko je cene za tri evre dvignil že februarja. Malo manj nadejana je podražitev mobilnih paketov pri Telekomu. Obdelajmo najprej A1. Povišanje cen pri paketih A1 Kombo je naslednje:

• za dva evra pri A1 Kombo S
• za tri evre pri A1 Kombo M
• za štiri evre pri A1 Kombo L

Razlika gre na rovaš dodatnih programov v višjih shemah, ki jih v cenejših ni. Najdražji paket bo tako brez kakšnih popustov stal 56,99 namesto zdajšnjih 52,99 evrov. Ostali paketi, ki vsebujejo storitev Televizija ali storitev TM TV, bodo na mesec dražji za tri evre. Opcija TV AS LTE za dva evra. Za en evro pa se bodo podražili tudi vsi paketi brez televizije. Hkrati pa bo A1 ponudil višje popuste, če se naročniki v paketu Kombo odpovedo televiziji, tako bodo njihove naročnine cenejše za tri, šest ali devet evrov na mesec. Kdor je naročnino sklenil z obljubo določene cene za določeno obdobje (večinoma eno leto), bo do izteka akcije imel nespremenjeno naročnino, od takrat naprej pa bo prešel na redno.

Telekomove spremembe obsegajo več področij. Podobno kot pri A1 jih bodo najbolj občutili naročniki na televizijo. Že tretjič letos. Razlike v primerjavi zdaj so od 2,04 do 5,04 evrov. Tiste štiri cente zaradi zaokroževanja na 99 namesto na dozdajšnjih 95. Paketov je preprosto preveč, da bi za vsakega lahko zapisali, koliko evrov več bo treba plačevati zanj. Bi pa to lahko storil Telekom, ki preprosto objavi nov cenik in naj se naročniki sami znajdejo s preračunavanjem. Ob tem bo sicer za pakete TopTrio vodilni operater povišal internetne hitrosti. Znova bodo dražje tudi naročnine na mobilno telefonijo, univerzalno za 1,04 evra. Torej bo paket Dostopni A namesto 21,99 stal 22,99 evrov na mesec in tako naprej. Kdor bo izkoristil akcijo, omenjeno v uvodu članka, bo eno leto plačeval obljubljenih 8,99 evrov, potem pa redno ceno, kakršna koli že bo takrat. Enako za 1,04 evra se zvišuje mesečna naročnina klicnih opcij za poslovne uporabnike. Naročnina na storitve mobilnega interneta pa bo dražja za dva evra. To se nanaša na dodatne zakupe prenosa podatkov.

Razlog za dražje naročnine paketov s televizijo je jasen. Pro Plus (Pop TV, Kanal A), Sportklub in Planet TV so v zadnjem letu od operaterjev izsilili nove pogodbe s konkretno višjimi nadomestili za prenašanje njihovih programov. In ker se Proplusova cena zvišuje postopno, to verjetno ni zadnja, s tem povezana podražitev. Uvedba programskih shem brez najdražjih (Proplusovih) programov za zdaj ni realna, če pa bo lastnik Telemacha in Sportkluba dejansko prevzel še Pro Plus, se bodo razmerja nekoliko spremenila, in takrat bi bilo treba preveriti, ali je tako pogojevanje programov v vse sheme ob visokih cenah morda izkoriščanje prevladujočega položaja na trgu.

Takole svojo potezo opravičujejo v A1:

Na žalost je več ponudnikov televizijskih programov (predvsem Pop TV, Kanal A, Brio, Kino, Oto, Planet TV, Sport Klub) v letošnjem letu znatno povišalo cene svojih vsebin, ta trend pa se nadaljuje tudi v prihodnjem letu. Ker te programe naši naročniki največ gledate, jih želimo obdržati v naši ponudbi. Poleg tega se povečujejo tudi stroški najema fiksnega omrežja in investicije v nadgradnjo fiksne infrastrukture.

To zadnje pojasnjuje podražitev vseh fiksnih paketov za en evro. V Telekomu kakšnih razlag, kot je pri njihovih spremembah cenikov običajno, niso dajali. Glede na dogajanje v letošnjem letu, še posebej pomladi in poleti, ko je najprej Telemach sprožil intenzivno višanje mesečnih količin gigabajtov, nato pa HoT poleg potrditve tega trenda še nižanje cen, pa kakšna podražitev ni tako nelogična. Poleg tega je odprava roaminga prinesla bistveno brezskrbnejšo uporabo telefonov v tujini, kar prav tako zvišuje stroške operaterjev, ki niso veliki »prejemniki« gostujočih uporabnikov.

Telemach in T-2 za zdaj nista objavila podražitev, a imata danes, verjetno še jutri čas, da to storita, če jo želita uveljaviti s prvim januarjem. Operaterji morajo namreč vsako spremembo cenika napovedati en mesec vnaprej, v vmesnem času pa imajo naročniki možnost, da brez kakršnih koli stroškov odstopijo od pogodbe. Seveda pa morajo odplačati telefon ali drugo, z vezavo in subvencijo kupljeno opremo, ali jo vrniti, če je od operaterja samo izposojena.

The post Božično darilo polovička, novoletno podražitev appeared first on Tehnozvezdje.

Prav v tem, da regulator, Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (Akos), do zdaj ni dovolil plačljive prizemne televizije, je verjetno eden glavnih razlogov za njen zaton. Ob stalnih bojih Pro Plusa in RTV, izrinjanju drugega operaterja Norkringa s trga in nasploh inferiorni ponudbi (in za izdajatelje obremenjujoči namesto dobičkonosni) v primerjavi s kabelsko oz. IP-TV. Minuli teden pa je Akos vendarle, potem ko je že januarja zaradi potez komercialnih programov pripravil posvet o možnih ukrepih, izdal odločbo, da je del multipleksa C mogoče nameniti ponujanju plačljive televizije.

Konkretneje to pomeni, da bo od skupno 22 megabitov pasovne širine osem megabitov ostalo rezerviranih za prosto dostopne programe – trenutno tam oddajajo TV 3 medias, Golica TV, Gold TV, Nova 24 TV in TV Nakupi v vzhodnem delu države –, 14 Mb/s pa bo na voljo za plačljivi paket. Operater multipleksa ostaja RTV Slovenija prek svoje enote Oddajniki in zveze (OiZ), ki bo, kot pravijo na Akosu, »lahko proste kapacitete ponudil potencialnim ponudnikom storitve plačljive TV.« Naročnine na to storitev ne bo prodajala nacionalka sama, ampak bo za to našla partnerja, verjetno katerega od operaterjev, ki že po kablih ponuja televizijo. Na RTV Slovenija pojasnjujejo, da zdaj sledi razpis regulatorja za programe, ki bodo v plačljivem paketu. In tudi partner, ki bo ponujal storitev gledalcem, naj bi moral pridobiti odločbo Akosa.

Pri tem se mi postavlja več vprašanj in dvomov. Ob predpostavki, da kakovostna slika v visoki razločljivosti zahteva od štiri in šest megabitov bitnega toka, je prostora za dva ali tri programe, denimo Pop TV, Kanal A in Planet TV. Kar ni ravno razkošen paket, ampak kvečjemu dražja tolažba za tiste, ki so pozimi oz. pomladi ostali brez te trojice kanalov. Če pozabimo na kakovosten HD in se sprijaznimo s sliko, kodirano na dva megabita na sekundo, kar so omenjeni izdajatelji prakticirali pred izstopom, gre v 14 Mb/s sedem programov. Še vedno dokaj malo. »Če se bo pojavil interes po večjih kapacitetah za plačljivo TV, bo agencija preučila možnosti za podelitev frekvenc za nova prizemna omrežja,« na vprašanje o (ne)zadostnih kapacitetah odgovarjajo na Akosu. Mogoče bi bilo na mestu aktivno spodbujati interes, ne zgolj pasivno čakati, da se pojavi sam od sebe. Nekatere sosednje države dokazujejo, da je mogoče po zraku ponujati povsem atraktivno, tudi cenovno ugodno alternativo žicam. Ne potrebujejo vsi gledalci 150 programov, kaj več kot deset in nekaj raznovrstnosti (filmi, serije, šport, poljudnoznanstvene oddaje, zabava, …) pa bi že radi imeli.

Glede kakovosti slike pa za medklic samo primer iz soseščine. Avstrijski ORF je včeraj prešel izključno na HD v omrežju DVB-T. RTV Slovenija trenutno v visoki razločljivosti oddaja prvi in drugi program, pripravlja pa se na uvedbo HD-ja še pri tretjem in pri obeh regionalnih (TV Maribor in TV Koper). Zanimivo pa je, da bodo ORF kljub omenjeni spremembi operaterji še naprej stiskali v sliko standardne razločljivosti. Telemach denimo zato, ker nima frekvenčnega prostora za preveč podvajanja kanalov v obeh kakovostih slike. Vsaj dokler ne ugasne analogne televizije.

Ena od možnosti za povečanje kapacitet in ponudbe v zraku bi bil prehod na tehnologijo DVB-T2. Z njo se namreč poveča pasovna širina posameznega multipleksa (frekvenčnega pasu za skupek digitalnih programov) za približno polovico – odvisno od modulacije in drugih parametrov oddajanja. Omogoča pa tudi kodiranje v HEVC, kar dodatno zmanjša bitni tok posameznega programa HD. Vendar ne Akos ne RTVS ne vidita potrebe po DVB-T2, češ da ni povpraševanja po večjih kapacitetah in da bi to pri gledalcih terjalo kupovanje novih sprejemnikov. Čeprav večina televizorjev že nekaj let podpira ta standard, pa tudi zunanji sprejemniki niso dragi. In vsekakor bi jih lahko skupaj z naročnino delil ali prodajal ponudnik plačljive prizemne televizije. V Akosu sicer dodajajo, da je nova tehnologija verjetna za morebitne dodatne multiplekse. Čemu torej ne tudi za obstoječa A in C?

Po mojem mnenju bi morali tudi poenostaviti celotno proceduro. Zdaj so potrebne odločbe regulatorja, dovoljenja za prizemno razširjanje programov in najbrž še kaj. Če bi želeli dobiti kabelski in internetni televiziji konkurenčno storitev, bi morali preprosto izbrati upravljavca (ponudnika) storitve in mu prepustiti proste roke, da se dogovori z izdajatelji programov – domačimi, tujimi, katerimi koli – za vključitev v programsko shemo, kot to počnejo fiksni operaterji. Paket s kakšnimi dvajsetimi programi HD bi že lahko bil zanimiv. In za to bi bili verjetno dovolj trije multipleksi v tehnologiji DVB-T2 s kodekom HEVC.

Po ocenah OiZ televizijski signal z anteno še vedno spremlja od deset do petnajst odstotkov gospodinjstev. Zagotovo pa bi bil za tak plačljiv paket, če bi bil cenejši od kabelskega, še vedno zainteresiran še kdo. Danes se tudi internet s spodobno hitrostjo in za približno razumno ceno že da dobiti zunaj fiksnih trojčkov. Pri telefoniji pa smo tako ali tako vsi prešli na mobilno. Zato združena ponudba ni povsem nujna in prizemna televizija bi bila lahko ob pravem pristopu še vedno zanimiva. Bojim pa se, da smo bolj priča krpanju lukenj in polovičarskim rešitvam, kot kakšnemu resnemu načrtu.

The post Prihajajo plačljivi programi na DVB-T, verjetno prepozno in premalo ambiciozno appeared first on Tehnozvezdje.