Berlinsko sejmišče (podjetje Messe Berlin) je namreč sporočilo, da v celoti odpoveduje sejem IFA, ki bi moral biti od 3. do 7. septembra. Vrnil naj bi se med 2. in 6. septembrom 2022.

»Odločitev smo sprejeli po podrobnih pogovorih s strokovnjaki za javno zdravje in mnogimi deležniki iz panoge. Na žalost se več globalnih zdravstvenih vidikov ni tako hitro premikalo v pravo smer, kot smo upali. To povečuje negotovost pri podjetjih, ki so bila odločena letos priti v Berlin ali zainteresirana za udeležbo, ter med mediji in obiskovalci, ki morajo svoj obisk načrtovati precej vnaprej. Poleg tega bo berlinsko sejmišče še nekaj časa vsaj delno lokacija za cepljenje.«

Tako so razloge za odpoved navedli v Messe Berlin. Po naših informacijah je sicer prevladalo predvsem omahovanje najpomembnejših podjetij iz panoge pri odločitvi, ali naj letos razstavljajo na IFI. Udeležbo na letošnjem MWC, ki se vse bolj spreminja v lokalni, španski (katalonski?) dogodek z vsega 300 razstavljavci, so sicer že odpovedali Ericsson, Nokia, Samsung, Qualcomm, Intel, Microsoft, Google, Cisco in druga podjetja. Tako ne čudi, da so nameravala podobno odločitev sprejeti še za berlinski dogodek. »Inovacije potrebujejo svojo platformo in zanimanje obstaja. Žal pa je še vedno preveč negotovosti, zato nihče ne more odgovorno načrtovati udeležbe na katerem koli sejmu,« je izpostavil predsednik nadzornega sveta združenja proizvajalcev zabavne elektronike gfu, soorganizatorja sejma, Kai Hillebrandt.

Direktor Messe Berlin Martin Ecknig pa je dodal, da IFA povezuje celotno industrijo zabavne elektronike in bele tehnike kot noben drug dogodek, vendar sta varnost in zdravje vseh udeležencev na prvem mestu. »Potek cepljenja in vnovičnega vzpostavljanja mednarodnih potovanj pa ne gresta v takem tempu, kot smo si želeli.«

Februarja je sicer združenje GSMA izpeljalo sejem MWC Šanghaj s približno 20 tisoč udeleženci, vendar brez tujcev. Prvi teden junija je na sporedu Computex, ki ga običajno pripravljajo v Tajpeju, vendar bo letos potekal digitalno. Na enak način so januarja izvedli lasvegaški CES. Predstavitve, nastope ključnih govorcev in ostalo smo lahko spremljali po spletu, toda prihodnje leto organizatorji kanijo znova pripraviti dogodek v klasični obliki. Kaj se bo spremenilo v štirih mesecih med terminom odpovedane IFE in CES-om, ne vem. Zakaj bi podjetja, ki v začetku septembra ne želijo priti v Berlin, v začetku januarja odšla v Las Vegas? Morda bodo v združenju CTA, ki organizira ameriški sejem, prej ali slej dognali to realnost in se znova odločili za digitalno izvedbo. Nekaj časa še imajo. Možna pa je tudi druga razlaga. Namreč, da so se razstavljavci (družno?) odločili nekje postaviti ločnico, nek datum, kdaj znova začeti. Morda je to začetek l. 2022. Bomo videli, bi bil pa to udarec za berlinske organizatorje, saj med sejmoma, čeprav sta uradno v prijateljskih odnosih in se je IFA zadnja leta tudi predstavljala med CES-om, poteka nekakšna prestižna bitka za primat najpomembnejšega. Več dejanskih novosti je sicer tradicionalno prinesla IFA, medtem ko smo na CES-u dobivali pretežno konceptne naprave in nove tehnologije.

Vsak od obeh dogodkov ima oz. je v izvedbah, kot smo jih poznali, imel svoj čar. Prvi zato, ker smo lahko na enem mestu videli vse ključne izdelke in tehnologije, tudi mnoge take, ki v slovenske trgovine nikoli niso prišle, in tudi navezali določene stike, drugi pa je popolna norišnica in blišč, ki ga je treba vsaj enkrat v novinarski karieri doživeti v živo. Vsekakor upam, da se oba vrneta in mi nanju, pa tudi, da se bodo organizatorji v tem »mrtvem« obdobju domislili določenih sprememb in izboljšav, ki bi bile na obeh koncih še kako dobrodošle.

The post Tehnološkim sejmom (še naprej) slabo kaže appeared first on Tehnozvezdje.

Zaton sejmom kličejo že od leta 2000, ko so začeli govoriti, da podjetja le teh v običajni obliki ne potrebujejo, saj kupce in stranke ceneje dosežejo preko interneta. Od tedaj je nekaj prej zelo obiskanih sejmov propadlo, vendar ne zaradi splošnega trenda zatona tovrstnih dogodkov, temveč zaradi nesposobnosti prilagajanja potrebam obiskovalcev in razstavljavcev. A ko je eden propadel, je poletel drug. CES ni model zadihati s polnimi pljuči, dokler je nekaj mescev prej vsa tehnološka srenja romala poslušat Billa Gatesa na Comdex, IFA pa se ni mogla dvigniti iz provincialnosti, dokler je tam gori na severu kraljeval Cebit. Kot je dejal Matjaž, so za nas iz majhnih držav obiski sejmov izrednega pomena, saj imamo le tam možnost stikov s pomembnimi ljudmi iz industrije, primemo v roke izdelek, ki na našem trgu morda nikdar ne bo na voljo, ter pridobimo širši pogled na dogajanje v tehnološki industriji. Tega nam ne morejo dati dogodki v organizaciji posameznih podjetij, ne branje tiskovnih sporočil in ogled izdelkov na spletu. Podobno je namreč kupovanju oblačil v spletnih trgovinah. Redko nam uspe in je kupljen izdelek kot ulit, večnima pa se nam niti približno ne poda tako, ko smo pričakovali, saj ga pred nakupom nismo mogli pomeriti.

Poskušali so že, vendar jim drug svet ni ravno uspel!

Ko je podjetje Linden Lab kmalu po prelomu tisočletja predstavilo navidezni svet »Second Life«, ni bilo treba dolgo čakati na ideje, kako bo spremenil tehnološko industrijo. Zasluži si naziv napredne spletne skupnosti, ne samo zaradi oblikovne zasnove, 3D-okolja, realističnih avatarjev in ugodne uporabniške izkušnje, temveč predvsem zato, ker je dejansko začel brisati meje med resničnim in navideznim svetom. Ima lastno gospodarstvo in lastno valuto, ki jo je moč menjati za povsem resnične ameriške dolarje, tako, da transakcije potekajo v obe smeri. Možni so nakup zemlje, gradnja objektov, podjetništvo ter praktično vse dejavnosti, ki jih sicer poznamo v resničnem življenju. V tem virtualnem svetu se srečujejo podjetja, ki so nastala v njem samem in izključno zaradi njega, kakor tudi povsem resnična podjetja iz našega vsakdanjika. Pred več kot desetimi leti je IBM v njem zgradil svoj otok, ter vsem, ki so bili pripravljeni poslušati, na dolgo in široka razlagal, kako je nasploh odlično orodje za prikaz izdelkov. Čakali smo, sprememb pa ni bilo.

Po dolgem času sem spet skočil vanj. Bolj kot navidezno gospodarsko okolje, ga uporabniki pojmujejo kot igro, prostor za zabavo in srečevanje. Se pa mi zdi, da so v ta namen bolj popularni Minecraftovi svetovi. Kljub napredku so težave namreč še vedno enake. Za kolikor toliko normalno uporabo potrebuješ hiter internet, ki ga večinoma imamo, ter zmogljiv računalnik s čim boljšo grafično kartico. Tega pa večina nima, ker je predrag. Na slabšem pa je obupno počasno že pri slabši ločljivosti, da greš raje takoj ven, kot da se sploh mučiš.

Navidezni sejmi?

Umetni svetovi so zelo obširni in univerzalni, zato so se kmalu začele pojavljati storitve navideznih sejmov. Podobne zasnove, kot so navidezni muzeji, ki so žal v teh časih postali edini način obiska, ker je večina pravih zaprtih. Nekateri bolj, drugi manj natančno digitalizirajo eksponate in prostor, težave pa so podobne kot pri navideznih svetovih. 3D-grafika zahteva zmogljivo in drago grafično kartico. Seveda bi bilo mogoče berlinsko sejmišče preoblikovati v digitalni svet, vanj postaviti digitalne razstavne paviljone, da bi se med njimi lahko sprehajali naši digitalni avatarji. Zahteva sicer veliko časa in cel kup programerjev ter grafičnih oblikovalcev, a je izvedljivo. Lahko nam zaračunajo obiska sejma, lahko nam omogočijo spletne klepete ter navidezni sejem opremijo z videom za nazornejši prikaz novih izdelkov. Ne morejo pa nam dati fizičnega občutka držanja izdelka v rokah in zagotoviti pristnega človeškega stika v pogovoru.

Cenejše bo lahko, vendar….

Obiska sejmov ni poceni. Moraš priti v kraj dogodka, si plačati bivanje, pa tudi vstopnino, ki v primeru uveljavljenih niti približno ni nizka, še dražji pa je za razstavljavce, stroški največjih lahko nanesejo tudi nekaj milijonov evrov. A kot kaže, se jim je splačalo. Če bi lahko navidezni sejmi ponudili njim in obiskovalcem enako vrednost, potem se danes ne bi pogovarjali o tem, kajti težave ne bi bilo. Navidezno bi sodelovali na kakšnem ali pa čakali na prvega naslednjega.

Bolj kot sejme pa trenutno pogrešam dovoljenje, da se povzpnem na katerega od manj obljudenih slovenskih vrhov. Še tega ne smem, kaj šele, da bi se odpeljal v smeri Berlina!

Inovativna zasnova, ki jo napovedujejo organizatorji sejma IFA, je na trhlih nogah. Razumljivo je, da iščejo načine, kako bi lahko letos vsaj nekaj zaslužili. Vprašanje pa je, ali so podjetja pripravljena plačati za navidezni sejem ali za kakšen drug način interakcije s potrošniki in poslovnimi partnerji, ko se zaradi razmer spoprijemajo s težavnimi na trgih. Že tako ali tako se je IFA zadnja leta soočala s težavami, saj so pomembnejša podjetja nove in širši javnosti najbolj zanimive izdelke predstavlja na svojih dogodkih v drugih terminih. So pa bila prisotna, pa tudi obiskovalcev se je trlo.

Nihče nima kristalne krogle, da bi lahko odgovoril na vprašanje, kaj bo s tehnološkimi sejmi, saj ne vemo, kdaj bodo omejitve sproščene in se bomo spet lahko prosto gibali, še manj, kdaj bo gospodarstvo na poti okrevanja. Nič ni gotovo, verjetno tudi prihodnji CES, pa čeprav je na vrsti šele januarja prihodnjega leta. Fizikalni moment vztrajnosti, nekateri so sodelovali, ker niso vedeli, kakšne težave bi imeli, če ne bi, drugi pa obiskali, ker je bilo fino za nekaj dni ubežati rutini življenja, je bil grobo prekinjen. Morda bodo podjetja ugotovila, da sejmov splošnega tipa sploh ne potrebujejo, saj jim bodo dovolj lastni dogodki. Prepričan pa sem, da to za nas iz majhnih držav nikakor ne bo dobro. Na sejme smo hodili in jih sami plačevali, ker so bili vsi tam in vsi na razpolago. Na dogodke podjetij pa ta povabijo in v Sloveniji to pomeni, da so hodili vedno eni in isti, drugi pa smo se morali zadovoljiti s spletnimi prenosi. Morda pa so ti prihodnost sporočanja o novih izdelkih in storitvah. Kdo bi vedel?

The post Upali so na čudež, zdaj obljubljajo nov pristop! appeared first on Tehnozvezdje.