Avto je tradicionalno pomenil svobodo. Ne samo možnost, da se odpelješ bolj ali manj kamor koli želiš, ampak tudi, da imaš pri tem želeno družbo in da lahko s seboj prevažaš nekatere ljube in potrebne predmete. V nekaterih kulturah je avto za marsikoga skoraj pomembnejši od stanovanja, je njihov najljubši prostor. Seveda pa tudi najljubše prevozno sredstvo, pri čemer v to kategorijo štejem tudi poltovornjake (pick-upe) in še kaj. Vse, kar lahko uvrstimo med osebna vozila. Kolo je fino, prav tako moped ali električni skiro, za marsikoga tudi motorno kolo, vendar so vsa našteta vozila lahko v podnebjih, kot je slovensko, resna alternativa zgolj nekaj mesecev na leto. Da se tudi v manj prijaznih razmerah, a je daleč od udobnega. Povsod pa je to le za prevoz posameznika. Takoj, ko sta v igri streha nad glavo in prevažanje še koga (denimo otroka), ostane izbira zgolj nekaj resnega na štirih kolesih.

V zadnjem času sem poslušal več razprav o tem, kakšna naj bi bila prihodnost »mobilnosti«. Različni strokovnjaki, ki jim nikakor ne oporekam njihovega znanja in uvida v trende in potrebne spremembe, so vsi po vrsti poudarjali, da ob menjavi energenta, ki se menda začenja resno dogajati, ne smemo obstoječega voznega parka nadomestiti z novim, enako številčnim. Torej, če bomo bencinske in dizelske avto zamenjali za baterijske (ali na gorivne celice ali kaj drugega), s tem ne bomo naredili veliko. Verjetno imajo prav, zagotovo je treba razmišljati o novih načinih. O tem, da si bomo vozila delili, jih najemali za krajša obdobja, da nas bodo morda sama prevažala naokrog in bodo tako ves čas na poti, za tiste uporabnike, ki jih bodo potrebovali. Vse to se sliši lepo in za nekatere verjetno tudi bo. Za tiste, ki bodo živeli v mestih, kjer bodo imeli do najbližje »postaje« z avti največ nekaj sto metrov pešačenja, ali bodo na naslovu, mimo katerega se bodo samovozeči »taksiji« lahko pripeljali (prepričan sem, da se zunaj določenega kroga ne bodo, ker bi jim to vzelo preveč časa in porabe energije). Navsezadnje je že zdaj v mestu precej lažje shajati brez avta ali z enim namesto dveh. Ostali, ki živimo v manj urbanih okoljih, najmanj enega na družino moramo imeti, pogosto dva. Pričakujem, da bo tako tudi ostalo.

Eden od koščkov v sestavljanki je zagotovo javni prevoz. Ta je v Sloveniji izrazito slab in z boljšim bi se dalo zmanjšati gostoto na cestah in mogoče celo odkrižati kakšnega avta. A vseeno avtobusi, vlaki in druga javna prevozna sredstva večinoma niso rešitev za prevoz otrok v vrtec, na krožke ali na treninge, za skok v trgovino in po drugih opravkih, za večerni obisk kulturne, športne ali verske prireditve. Ne govorim o mestnem javnem prometu, ampak o tistem na podeželju. Učinkovitejši, pogostejši in hitrejši je zagotovo nujen za dnevne migracije na delo in še kaj, za marsikatere opravke, ki so vezani na točno določene termine ali na prevažanje večjih količin česar koli že, pa ne pride v poštev. Kot tudi ne vsakokratno iskanje vozila za izposojo, (so)uporabo ali kakor koli bomo temu rekli. Enako mislim, da je z različnimi izleti, obiski, potovanji in nasploh daljšimi vožnjami. Razen, če se bomo v veliko večji meri odrekli premičnosti, druženju (smo se mu že zadnje leto in še malo preveč) in občutku svobode, bomo še naprej potrebovali svoj avto. Razumem, da se bo nekje v velemestu, kjer že zdaj kakšna tretjina ali več prebivalcev nima avta, trend souporabe namesto lastništva še bolj okrepil. Tam so tudi navade in življenjski slog drugačni. Manj je tudi lastništva in več izposojanja športnih pripomočkov in še česa.

Razmišljanje o življenjskem slogu in aktivnostih me pripelje še do naslednjega odrekanja. Alan je v enem od svojih vlogov preračunaval, koliko dosega bi električni avto moral imeti. Prišel je do podobnega zaključka kot že jaz pred kakšnim mesecem, saj je izpostavil, da mora biti uporabniku v vsakih razmerah na voljo vsaj 200 km, preden bo nujno moral znova polniti baterijo. Je pa en vidik, kjer se najino razmišljanje nekoliko razhaja. Alan bi, podobno kot proizvajalci, predvsem gledal na vsakodnevno (delavniško) razdaljo in se nekako prilagajal pri občasnih daljših izletih. Zame pa je bistveno pomembnejši ta vidik. Tudi za tiste, ki se v službo vozijo malo dlje, je verjetno dobrih 200 km dovolj, če le imajo možnost doma ali v službi dovolj hitro napolniti baterijo, da bo naslednji dan kapacitete znova dovolj. Za različne aktivnosti in izlete med vikendi to morda ne zadošča. Vsaj ne z zdajšnjo razvitostjo polnilne infrastrukture.

Slovenija ni velika, a vožnja na drugi konec države vseeno predstavlja lepo število km, od tega precejšen delež po avtocesti. In ko bo prehajanje meja znova sproščeno, bomo, v to ne dvomim, vnovič obiskovali cilje v Avstriji, Italiji, na Hrvaškem in še kje. To zame vsekakor mora biti del razmisleka pri odločanju za električni avto, še posebej, če naj bo v vlogi primarnega vozila. Za vlogo sekundarnega so po mojem mnenju vsi po vrsti še precej predragi. Ne pričakujem, da bi lahko kar koli takega kupil za 12 tisoč evrov, kar kot »sprejemljivo« ceno omenjajo mnogi, ker za tak denar tudi bencinskih modelov že davno ni več, razen najmanjših. Clio, ki smo ga nedavno testirali, in v ničemer zares ne izstopa, stane 17 tisoč evrov! S samodejnim menjalnikom bi se približali dvajsetim tisočakom. Toda primerljiv Zoe stane več kot 30 tisoč evrov. Pri kakšnem drugem dvojcu je razlika morda malo manjša, a še vedno konkretna. Avte dandanašnji tudi prodajajo prav za »življenjski slog,« a če premajhna baterija ali pomanjkanje javnih polnilnic (ali oboje) narekuje življenjski slog tičanja doma, je to kaj slaba naložba. Pa tudi prihodnost, ki se je ne bi preveč veselil. Ne vem, kakšne so rešitve, vesel bom kakšnih predlogov, prepričan pa sem, da je govoriti o opuščanju lastništva ali celo uporabe avtomobilov pretirano poenostavljanje.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post Prihodnost mobilnosti predpostavlja veliko odrekanja in prilagajanja namesto dozdajšnje svobode? appeared first on Tehnozvezdje.

ID.Hub naj bi bil prostor za vse, ki se zanimajo za mobilnost v prihodnje. »Električni mobilnosti želimo dati dodaten zagon in pokazati ljudem novosti brez nakupnega pritiska,« je dejal direktor znamke Volkswagen Marko Škriba. »To ni prodajni salon, ampak izkustveni center, kjer bomo širši javnosti predstavili električno mobilnost. Izvajali bomo tudi promocije, testne vožnje in prikaze polnjenja,« pa je direktorja dopolnila vodja ID.Huba Petra Korošec. V njem je na ogled nekaj avtomobilov, kotiček električne znamke Moon, v sredini interaktivna miza z informacijami, in pa velik prosojni zaslon, ki simulira tistega v avtu.

Kdor je maja lani plačal za rezervacijo ID.3, ga bo julija lahko izbral med že naročenimi izvedbami 1st Edition in podpisal pogodbo. Avto bo predvidoma prevzel konec septembra. Ostali bodo lahko prednaročila, tudi za avte izmed malo manj kot tristo že naročenih in konfiguriranih lahko oddali mesec dni kasneje, kajti prve štiri tedne imajo prednost tisti z lanskega seznama. Takrat sicer še ne bo na voljo vseh različic, nekatere pridejo v prodajo šele prihodnje leto, sicer pa se prava prodaja, tudi s kakšnim primerkom v salonih, začne septembra. Osnovna cena bo nekaj čez 30 tisoč evrov, izvedbe 1st Edition pa bodo od dobrih 39 tisočakov naprej, a glede opreme bo skoraj treba vzeti sredno možnost za 45 tisoč evrov. Vse cene so brez upoštevanja državne subvencije, ki od letos znaša šest tisoč evrov.

»Prva izdaja« ima tudi srednjo od treh velikosti baterij (45, 58 in 77 kWh), kar naj bi zadoščalo za do 450 km dosega. Za novinca, ki je dolg približno toliko kot Golf (4,26 m) še vedno poudarjajo, da je znotraj prostoren kot Passat, torej za razred večji avto, prtljažnik pa je na enakem nivoju kot Golfov. Treba se je edino zavedati, da je to pri večini izvedb štirisedežnik in da ima pogon na zadnji kolesi.

Za konec leta v Porsche Slovenija pričakujejo tudi že ID.4, ki bo SUV-jevska inkarnacija ID.3. Torej malo višji in morda tudi daljši avto, verjetno s kakšnim dodatnim prtljažnim litrom in nekoliko večjo »porabo«. Poleg tega novinca in kabrioletske različice modela T-Roc, ki je že na ogled in naprodaj od 28 tisoč evrov navzgor, pa ima Volkswagen za letos v načrtu še nekaj prenov. Jeseni prihaja osveženi Tiguan, najpomembnejši SUV te znamke, malo za njim še Arteon in njegova »shooting brake« karavanska izvedba, povsem konec leta še karavanski Golf Variant.

The post Neprodajni salon za promoviranje električne mobilnosti appeared first on Tehnozvezdje.