Če bi brali zgolj ameriško vest o podražitvah naročnin na omenjeni pretočnik, in predpostavljali, da velja tudi za nas, bi se verjetno zgrozili. Tam se bo naročnina na osnovni paket (z oglasi) dvignila s 7,99 na 8,99 dolarja, za enakega brez oglasov s 17,99 na 19,99 dolarja in za »prestižnega« (Premium) s 24,99 na 26,99 dolarja.

Slovenska podražitev je morda odstotkovno podobno visoka, vendar so cene drugačne, še vedno bolj prijazne tukajšnjemu gledalcu. Poleg tega so bile že nekaj let enake, medtem ko je Netflix na domačem trgu in še kje, denimo v naši bližini na Češkem, že lani in tudi kakšno leto pred tem opravil podražitve.

Za slovenske naročnike se bo osnovni paket (Basic), ki omogoča sliko HD (720p) in en podatkovni tok, podražil s 4,99 na 5,99 evra. Standardni paket, ki je verjetno najbolj razširjen, in nudi polno visoko razločljivost ter gledanje na dveh napravah hkrati, bo namesto 7,99 po novem stal 8,99 evra. Paket Premium, pri katerem je slika v razločljivosti 4K (in formatih HDR), zvok prostorski in je možno gledati na štirih napravah naenkrat, pa bo mesečno stal 10,99 namesto prejšnjih 9,99 evra.

Telekomunikacijski operater A1 Slovenija, ki v svojih naročniških paketih kot edini v Sloveniji nudi Netflix kot opcijo, za zdaj še navaja »stare« cene. Zelo verjetno pa se bo podražitev prej ali slej odrazila tudi v njegovi ponudbi.

Naslovna fotografija: Deposit Photos

The post Netflix draži vse pakete za en evro appeared first on Tehnozvezdje.

Nazadnje je Telemach v svoje pakete Več in EON dodal pretočnik SkyShowtime, medtem ko so naročniki že navajeni na HBO Max in Voyo. Pri mobilnih paketih darilo traja zgolj en mesec, vendar je na voljo srednji paket omenjenega pretočnika s sliko polne visoke razločljivosti, hkratno uporabo dveh naprav in brez oglasnih prekinitev. Fiksni naročniki si lahko brezplačno aktivirajo storitev kar za dve leti, vendar z najnižjim paketom z oglasi in možnostjo gledanja zgolj na eni napravi naenkrat.

V Telemachu pojasnjujejo, da bo mogoče izbrati in doplačati tudi višji paket, kot je bilo denimo nekdaj pri glasbenem pretočniku Tidal, vendar šele s februarjem, po koncu promocijskega obdobja. Najvišji paket Premium – neposredno pri ponudniku stane deset evrov na mesec, medtem ko dotični z oglasi velja pet evrov – sicer prinaša sliko 4K in ogled na petih napravah hkrati. Žal bo treba čez praznike s slabšo kakovostjo slike in z oglasi, četudi bi kdo z veseljem doplačal za Premium.

Pri storitvi HBO Max, ki je bila do zadnjega preimenovanja in preoblikovanja lani poleti vključena s sliko 4K, je že od takrat za naročnike prek operaterja na voljo le še standardni paket s sliko polne visoke razločljivosti in tudi manj sočasnimi pretakanji, možnosti za nadgradnjo pa ni. Mogoče je zgolj doplačati za športni paket (vsebine Eurosporta in še nekatere dodatne). Iz Telemacha vedno znova dobimo odgovor v slogu, da pri HBO Maxu »še ni možno izbrati višjega paketa,« vendar zadeva iz meseca v mesec ostaja nespremenjena.

Telemach je sicer podaljšal tudi promocijsko obdobje za programe Arena Sport, ki bodo brez doplačila v vseh paketih EON do konca prihodnjega leta (31. 12. 2026). Kot vsako leto v prazničnem času pa naročnikom odklepa tudi številne programe in omogoča dodatne vsebine iz Video kluba. Tokrat je od 9. decembra do 13. januarja mogoče brezplačno dostopati do razširjenih vsebin, vključno s katalogom HBO Max, naročniki paketa EON Premium, ki imajo vse to že vključeno, pa so prejeli poseben praznični paket filmov (iz nabora ponudnika Cinestar).

The post Gledalcem bi morali omogočiti nadgradnjo »darila« v višji paket, če si tako želijo appeared first on Tehnozvezdje.

Warner Bros. Discovery, ki je nastal z združitvijo Warnerja in televizijske mreže Discovery, od koder je prišel tudi glavni izvršni direktor David Zaslav, v zadnjih letih ne ve najbolje, kaj bi sam s seboj. Po večkratnih preimenovanjih pretočnika HBO Max ter različnih spremembah strategij, so najprej prišli na idejo od delitvi korporacije na dvoje. V enem delu bi ostala HBO ter studio WB (»vredni« del), v drugega bi odmaknili in verjetno odprodali kabelske televizije (»ničvredni« del). Toda zdaj je Zaslav začel zbirati ponudbe za prevzem, lahko celote ali po delih. Glavni kandidati so zgoraj omenjeni trije, med njimi pa je doslej le Netflix potrdil namero o prevzemu v denarju (ne denimo z delnicami ali kako drugače).

Tovrstna poteza in nasploh tako velik prevzem je za vodilno podjetje na področju pretočnega videa (s serijami in filmi, kot video storitev je sicer daleč spredaj Youtube) neobičajen. Doslej je Netflix namreč zagovarjal taktiko rasti in lastnega razvoja namesto prevzemov, poleg tega je sodirektor Ted Sarandos znan kot nasprotnik pošiljanja filmov lastne produkcije v kinematografe, saj da to ni Netflixov model. Podjetje namreč želi, da čim več ur prebijete na domačem kavču, z njegovimi vsebinami na zaslonu. Prevzem enega glavnih hollywoodskih studijev bi to zagotovo postavil na glavo. Če nič drugega, bi moral prevzemnik spoštovati pogodbe za distribucijo filmov, ki so že sklenjene, pa tudi vnaprej bi verjetno moral v dvoranah predvajati vsaj naslove, predvidene za megauspešnice, in tudi iz njih iztržiti čim več. Slednje namreč še vedno prinašajo stotine milijonov evrov. Predvajanju »manjših« filmov bi se verjetno odpovedal, kajti ti pogosto ustvarjajo izgubo.

Zaradi Netflixove averzije do kinematografske tradicije se mnogi sprašujejo, čemu sploh kupuje studio, a odgovor se verjetno skriva v obširni in veliko vredni filmoteki ter intelektualni lastnini. Mnoge najbolj znane filmske in televizijske franšize, kot so Harry Potter, DC-jevo vesolje, Igra prestolov in druge, bi močno obogatile nabor vsebin. Verjetno tudi podražile pretočno storitev ali pa jo naredile večdelno, ko bi bile stopnje namesto na kakovost slike in število podatkovnih tokov morda vezane na vsebinske nivoje. Skoraj zagotovo bi po prevzemu HBO Max kmalu izginil. In s tem tudi eden glavnih konkurentov, kar je morda naslednji razlog za željo po prevzemu, ostali bi le še Disney+ ter delno Apple TV in Amazon Prime TV kot močni globalni konkurenti. Seveda pa je taka konsolidacija tudi glavni potencialni razlog, da bi regulatorji prevzem zavrnili.

Kot prevzemnika z največ možnostmi analitiki omenjajo Paramount Skydance, novo združeno podjetje, potem ko je tradicionalno hollywoodsko podjetje prešlo pod okrilje novega, manjšega studia Davida Ellisona, sina ustanovitelja tehnološkega velikana Oracle in enega najbogatejših ljudi na svetu Larryja Ellisona. Poleg tega, da se poslovni model bolje sklada z Warnerjevim, imajo Ellisonovi dobre povezave in odnose s trenutno ameriško administracijo, kar bi jim lahko pomagalo pri pridobivanju regulatornih soglasij. Vendar hkrati škodilo pri tem drugod po svetu, kajti ni zgolj ameriški varuh konkurence tisti, ki mora podati svoj blagoslov. Tudi pri Paramountovem prevzemu bi se en pretočnik poslovil. V ZDA to podjetje nudi storitvi Paramount+ in Pluto TV. Drugod po svetu pa SkyShowtime skupaj s Comcastom, ki je tretji potencialni prevzemnik. Slednji ima pod seboj divizijo NBCUniversal, s televizijskimi programi in prav tako filmskim studijem. V vsakem primeru bi torej šlo za konsolidacijo. Vrednost posla bo zagotovo dosegla nekje od 60 do 70 milijard dolarjev, povsem verjetno še več. Motivacija Netflixa za sodelovanje v tej igri bi prav lahko bila predvsem v dvigovanju cene prevzema, kar bi finančno izčrpalo enega od njegovih glavnih konkurentov in s tem bi se Netflix tudi brez nakupa lažje še bolj povzpel v Hollywoodu.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post Lahko Netflix na račun Warnerja postane vladar Hollywooda? appeared first on Tehnozvezdje.

Večina ponudnikov pretočnih storitev je na začetku kot standard za dinamični HDR izbrala Dolby Vision, izjema je bil Amazon s pretočnikom Prime Video, ki je vsebine ponujal tudi v formatu HDR10+. Tega sta kot odprto in zastonjsko alternativo omenjenemu lastniškemu in plačljivemu družno razvila Panasonic in Samsung. Namen obeh formatov je sicer v tem, da lahko ustvarjalci za vsak prizor posebej prilagodijo parametre, kot so svetilnost posameznih območij, kontrast ali barvna intenzivnost, kajti pri statičnih formatih, kakršen je HDR10, je mogoče nastaviti zgolj eno vrednost za celoten film oz. epizodo serije. Vendar, če televizor ne podpira dinamičnega formata, ki ga nudi pretočnik, se mora gledalec zadovoljiti s statičnim HDR-jem. Razlika, resnici na ljubo, marsikdaj ni zelo opazna, toda pri vsebinah, ki so zmontirane in zapisane pravilno, je lahko precejšnja.

Letos sta HDR10+vsebinam v svojih knjižnicah že začela postopoma dodajati še pretočnika Apple TV+ in Netflix, najnovejši pa je Disney+. Slednji bo z ustreznimi metapodatki, ki televizorju povedo, kako mora prikazati posamezni prizor, sprva opremil več kot tisoč naslovov iz kataloga Hulu, nato bo podporo razširil še na osrednji del vsebin Disney+. Na začetku bo podpora omejena na televizorje Samsung (od letnika 2018 naprej) in »pametne« monitorje tega proizvajalca, toda kasneje bi jo lahko sprostili tudi za druge. Pri čemer pa ni povsem jasno, kako bi se gledalec odločil za HDR10+ ali za Dolby Vision.

Zanimivo bo tudi videti, kaj to pomeni za prihodnost Dolbyjevega formata, ki počasi izgublja dominantni položaj, a jo hkrati z drugo generacijo ameriško podjetje poskuša pridobiti nazaj. Bodo morda ponudniki v prihodnje na tej strani podpirali le Dolby Vision 2, za »manj zahtevne« gledalce in tiste s televizorji brez podpore za najnovejši standard pa bodo nudili HDR10+? Ne vem, če je to zelo verjetno, ni pa izključeno in me ne bi nič motilo.

The post Lahko se nehamo pridušati, Samsung je naposled dosegel podporo za svoj format appeared first on Tehnozvezdje.

David Zaslav je bil pobudnik združitve družb Discovery, ki jo je vodil pred tem, in Warner Media v Warner Bros. Discovery (mimogrede, Bros. je okrajšava za Brothers, saj so studio Warner Bros. pred dobrimi sto leti ustanovili bratje  Harry, Albert, Sam in Jack Warner, rojeni sicer Wonsal na Poljskem). Kot običajno smo takrat poslušali o sinergijah, večji ponudbi vsebin, tekmovanju z Netflixom in podobnih visokoletečih idejah, toda izkazalo se je, da korporacija predvsem gleda na čim večje zniževanje stroškov in kar najhitrejše odplačevanje približno 50 milijard dolarjev dolga. Med mnogimi žrtvami so se znašli tudi še ne izdani filmi ali tisti, ki niso takoj postali uspešnice, saj jih je Zaslav neusmiljeno pošiljal na digitalni odpad, da podjetju ne bi bilo treba plačevati avtorskih pravic (in v nekaterih primerih celo produkcijskih stroškov).

Računica se ni izšla, združitev ni prinesla ničesar, Max je pridobival nove naročnike predvsem zaradi širitve na nove trge (kar bi enako v prejšnji obliki), Netflix je ušel na neulovljivo prednost (več kot 300 milijonov naročnikov proti približno 130 milijonov). Zdaj, ob delitvi korporacije Warner Bros. Discovery (WBD) na dva dela, kar bodo izvedli do prihodnjega poletja, prav tako lahko beremo znane floskule. O »ustvarjanju dodatne vrednosti za delničarje« in podobne. V podjetju, ki ga bo še naprej vodil omenjeni menedžer, bodo skrbeli za pretočno storitev, tam bodo tudi programi HBO, studio, filmske pravice, franšiza DC in podobno. V drugo podjetje, kjer bo glavni izvršni direktor zdajšnji finančnik WBD-ja Gunnar Wiedenfels, bodo izločili kabelske televizijske programe, tudi evropske (denimo Eurosport), in kar je k združitvi prinesel Discovery. Prvemu podjetju lahko rečemo tudi perspektivni, drugemu pa neperspektivni del. Slednje bo tudi, kakopak, prevzelo večino dolga, in bo verjetno kmalu tarča kakšnega investicijskega sklada, ki bi še izvlekel, kolikor se da tam najti vrednosti in dobičkov, dokler televizijski posel še kolikor toliko spodoben, četudi v upadanju.  

Drugi del je tisti, ki bi moral rasti in iti v korak s trendi. Tudi ta pa bi lahko pritegnil kakšnega potencialnega prevzemnika, morda iz Hollywooda ali iz Silicijeve doline. Bi bil lahko Apple prevzemnik za HBO Max oz. celotno podjetje, in bi tako še okrepil svojo »televizijsko« oz. kinematografsko dejavnost, ki jo je zastavil za pretočnik TV+? Nemogoče vsekakor ni, četudi Apple še nikoli ni izvedel prevzema take velikosti.

Max ali HBO Max ali kakor koli mu rečejo, ima po mojem videnju tri težave (lahko še kakšno dodatno, a te so glavne). Prva, ki jo priznavajo tudi vodilni v WBD, je združevanje nekompatibilnih vsebin. Visokokakovostne serije in dobri filmi na eni strani in »resničnostne« na drugi, to dvoje nekako ne gre skupaj. Vmes pa še marsikaj drugega, tudi za otroke, kar sicer daje širino, a odvzema vsakršno koherentnost in identiteto. Športni dodatek je morda zanimiv, a se tudi zdi kot nekakšen privesek na silo, kajti šport gledalci dojemajo kot samostojno vsebino, sploh v Evropi. Lanska neumnost, ko so tukajšnjim kabelskim naročnikom poslabšali nivo storitve pri sliki (s 4K na polno visoko razločljivost) in zvoku, in jim (še do zdaj) niso dali niti možnosti doplačati za prejšnji nivo, je predstavljala še dodaten udarec, medtem ko kakšne dodane vrednosti za zahtevne gledalce združitev ni prinesla.

Druga težava, z njo se soočajo vsi Netflixovi konkurenti, je prešibak pritok novosti. Vodilni pretočnik ima neprestano nekaj novega, vedno lahko najdete kakšno svežo serijo ali film, ki vas lahko pritegne. Max pa ima na tedne zelo podobno sekcijo izpostavljenih vsebin in daje vtis, kot da se na pretočniku zelo malo dogaja. Že možno, da je nivo najboljših vsebin višji kot pri Netflixu, a teh je malo, v bistvu so butične, ostalo je prav tako povprečno ali »pofl«, po možnosti je celo iz žanrov, ki ljubiteljev kakovostnih serij in filmov absolutno ne zanimajo, ali pa je že znano. Skratka, medtem ko globina knjižnice sicer ni slaba, veliko je kakovostnih filmov in serij iz arhiva studia WB in programov HBO, je marsikateri pravi filmoljub vse to že najmanj enkrat videl. Veliko slabša pa je »globina« novejših naslovov, kjer Netflix močno poseka vsakega konkurenta.

Tretjo težavo vidim v premalo atraktivnem izgledi storitve in slabšem priporočilnem sistemu. Tu ne mislim zgolj na uporabniški vmesnik in razporeditev vrstic v njem – tista z novimi vsebinami je absolutno prenizko od. predaleč od prvih -, temveč tudi na sličice serij in filmov, ki jih Netflix zares obvlada.

Vsaj v Evropi je (HBO) Max še vedno zanimiv predvsem v kompletu s televizijskimi programi, kot samostojen pretočnik se še ni zares dokazal. Lahko bi rekel, da z novo korporacijsko strukturo upam na boljše čase, vendar realno ne pričakujem velikih sprememb. Navsezadnje bo logika razmišljanja enaka, ljudje pa isti.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post Končno so priznali, da je bilo vse skupaj velika zabloda appeared first on Tehnozvezdje.

Korporacija Warner Bros. Discovery (WBD) je napovedala, da bo poleti znova spremenila poimenovanje pretočne storitve Max. Tokrat v, ne boste verjeli, staro ime HBO Max. Tudi to sicer ni obstajalo dolgo, pred tem smo imeli HBO Go, tako da, kdo ve, koliko časa bo zdržalo tokrat. Nedvomno pa je bolj pomensko, saj se na naslanja na uveljavljene televizijske programe HBO in njihove vsebine, kot so denimo Igra prestolov ali Zmajeva hiša. Te namreč vsi asociirajo z HBO-jem.

Preimenovanje v Max, ki naj bi izhajalo iz televizijskih programov Cinemax, nikoli ni imelo kakšnega posebnega smisla in glede na zdajšnjo potezo verjetno tudi ni prineslo želenih učinkov. Češ, dati drugačen poudarek, razširiti občinstvo, pridobiti dodatne naročnike. Če kaj, je ponudbo kvečjemu poslabšalo, še posebej za naročnike prek operaterjev, ki jim je odpadla slika 4K, dodatno pa tudi leto kasneje še vedno ne morejo naročiti.

V ZDA so gledalci Max dobili že leto prej, kmalu po združitvi Warneja in Discoveryja, ko je krmilo korporacije prevzel David Zaslav. Ta je namreč opazno forsiral tisto, kar je v združeno podjetje prinesel Discovery, katerega je vodil prej. Toda zdaj je očitno popustil in dovolil vrnitev k poudarjajo Warnerjeve paradne znamke – HBO. »Močna rast našega pretočnika je osnovana na kakovosti programske vsebine. Zdaj uvajamo nazaj znamko HBO, ki predstavlja najvišjo kakovost medijskih vsebin, s čimer bomo še pospešili rast v prihodnjih letih,« je v pripravljeni izjavi poudaril Zaslav. Izognil se je priznanju napake, vendar te ni težko spregledati.

WBD bi moral delati tudi na uporabniškem vmesniku storitve, še bolj pa na njegovi vizualni privlačnosti. Preprosto povedano, imata tako Netflix kot tudi Disney+ bistveno bolj privlačne sličice posameznih vsebin, ki po mojem mnenju tudi bolj pritegnejo gledalce. Prvi od teh dveh, daleč največji od vseh ponudnikov pretočnega videa (če seveda izvzamemo Googlov Youtube z drugačnimi vsebinami), je medtem sporočil, ima 94 milijonov naročnikov, ki jim servira oglase. V nekaterih državah, ne v Sloveniji, namreč Netflix ponuja najnižji naročniški nivo z oglasi (sicer samo s sliko visoke razločljivosti). Njegovi predstavniki so celo zatrdili, da gledalci posvečajo enako mero pozornosti vmesnim oglasom kot samim serijam ali filmom.

The post Komaj so dobro uvedli Max, se že vrača HBO Max appeared first on Tehnozvezdje.

Prav v začetku leta je Deezer tudi začel uporabljati napredno orodje za prestrezanje glasbe, generirane z UI, in njeno označevanje za večjo transparentnost. Namen tistih, ki tovrstne »komade« nalagajo – slednje je v zadnjih letih pri večini ponudnikov mogoče tudi mimo večjih založb –, je jasen. Z njimi prodreti na sezname priporočenih in najbolj predvajanih, s čimer lahko pridejo do dokaj lahkega zaslužka (in ga hkrati odjedajo pravim glasbenikom, ki so na ta račun deležni manj poslušanj s svojimi deli).

»Umetna inteligenca še naprej pretresa glasbeni ekosistem, poplava tovrstne vsebine v pretočnikih je vse večja, zato smo razvili napredno orodje, ki bo povečalo transparentnost tako za ustvarjalce kot za poslušalce,« je takrat v pripravljeni izjavi poudaril prvi mož Deezerja Alexis Lanternier. Dodal je, da ima generativna UI potencial pozitivno vplivati na glasbeno ustvarjanje in konzumiranje, vendar morajo biti smernice jasne in vsi ustvarjalci se morajo obnašati odgovorno.   

Orodje zdaj zaznava vedno več tovrstne glasbe, kar je izpostavil tudi Aurelien Herault, pri Deezerju odgovoren za inovacije. Njihovo orodje lahko zazna 100-odstotno UI-generirano glasbo iz orodij, kot sta Suno in Udio, ter tudi druga podobna, če so le na voljo primeri pesmi. Napredujejo pa menda tudi v zaznavanju brez konkretne baze za »treniranje« njihovega modela. Tudi na drugih pretočnikih je vse več debat uporabnikov o umetno »komponirani« glasbi, ki se vedno pogosteje prebira na lestvice in v priporočilne algoritme. Sam je sicer še nisem opazil, vendar sem morda tudi nekoliko preveč »staromoden« poslušalec, ki glasbe ne iščem na tak način. Poleg tega so v Deezerju opozorili še na prakso podjetij, ki razvijajo omenjena orodja za generativno UI na področju glasbe, saj ta brez večjih zadržkov in omejitev v zakonih posameznih držav (ali direktiv EU) hranijo svoje algoritme z avtorskimi deli, za katere nimajo pravic uporabe.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post Skoraj petina nove glasbe že generirane z umetno inteligenco appeared first on Tehnozvezdje.

V začetku l. 2025 tovrstne naročnine plačuje približno pol milijarde ljudi. Spotify ima sicer kar 640 milijonov uporabnikov po podatkih iz lanskega tretjega četrtletja, toda naročnikov na plačljivo storitev je bistveno manj, 252 milijonov. Velik ponudnik, vendar prisoten zgolj na Kitajskem, je še Tencent, s prav tako skoraj 600 milijoni uporabnikov, potem sledi ponudnik spletnega radia iHeartRadio s četrt milijarde uporabniki. Apple Music je denimo pri približno sto milijonih uporabnikov, Tidal ali Deezer jih imata po nekaj (deset) milijonov. Plačljivi pretočniki zdaj ustvarijo že skoraj četrtino vsega poslušanja glasbe, le malce zadaj je video (pretežno Youtube), nato pa sledijo radio, kratki videi in brezplačni pretočniki z oglasi. Približno enak delež kot slednji, slabih deset odstotkov, še ohranja kupljena glasba na fizičnih nosilcih in digitalnih formatih.

Prihodki iz pretočne glasbe se vsako leto povečajo za približno pet milijard dolarjev, lani so presegli 50 milijard (47,5 milijarde evra). Pred desetletjem so znašali desetkrat manj. Takrat je bila glasbena industrija na najnižji točki, saj so tudi fizični nosilci že prinašali zelo malo v primerjavi z najboljšimi časi, njeni skupni prihodki so dosegli 13 milijard dolarjev. Takrat je po ocenah Spotifyja od te platforme 10 deset tisoč izvajalcev dobilo vsaj deset tisoč dolarjev na leto. Zdaj jih toliko zasluži najmanj sto tisoč dolarjev od Spotifyja.

David Kaefer, šef glasbenega posla pri švedskem podjetju, je prepričan, da za preporodom stoji raznolika paleta ponudnikov, ki nagovarjajo različne okuse poslušalcev, a delujejo za isti cilj. Hkrati se je pretočna glasba po začetni skepsi marsikoga izkazala za model, ki prinaša dejanski denar tistim, ki glasbo ustvarjajo. Čeravno je, za razliko od pretočnega videa, mnogo bolj dostopna. Vendar jo ravno to tudi dela toliko bolj množično. Naročnina pa se zagotovo marsikomu ne zdi pretirana v primerjavi s tem, kolikor bi (oz. je) moral plačevati za posamezne albume.

Argument proti njej je, da jo je treba plačevati do smrti, če želi posameznik obdržati dostop do glasbe (resnici na ljubo je še vedno mogoče uporabljati tudi brezplačne storitve z oglasi). Toda povsem enako velja za kupovanje albumov ali singlov. Vedno znova prihaja nova glasba in kdor jo želi poslušati brez omejitev in oglasnih prekinitev ter kadarkoli in kjerkoli, mora zanjo plačati. S tem ni konca, pa tudi odkrivanje stare prav tako stane. Za znesek letne naročnine, približno 80 evrov za posameznika ali 120 do 130 evrov za družino, ni mogoče kupiti prav veliko albumov. V pretočniku pa jih je mogoče preposlušati in med priljubljene dodati poljubno veliko od več milijonov.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post Pretočna glasba daje več, kot so vinilke ali zgoščenke kadarkoli appeared first on Tehnozvezdje.

Za Applovo storitev pretočnega videa sicer sedemdnevno preizkusno obdobje, da pase dobiti tudi kodo za tri mesece brezplačnega gledanja, med drugim jo pridobijo kupci iPhonov. V vseh teh primerih pa je treba skleniti naročnino in jo nato pravočasno preklicati, če je ne nameravate plačevati. Tokrat to ne bo potrebno, le vpisati se bo treba v pretočnik. Za kar morate imeti uporabniški račun Apple ID, s katerim se registrirate. Na srečo zanj ni nujna Applova naprava, kot tudi ni za gledanje vsebine, saj je pretočnik mogoče odpreti v brskalniku ali pa naložiti aplikacijo na pametni televizor, projektor oz. večpredstavnosti predvajalnik. Na Applovih napravah so te aplikacije kakopak že prednaložene.

Odklenjene so vse vsebine na Apple TV+ in zastonjsko obdobje se je že začelo v petek, 3. januarja popoldne, trajalo pa naj bi vse do konca nedelje, 5. januarja.

Ta pretočnik sicer še vedno močno zaostaja v obširnosti kataloga, četudi so od začetkov dodali že precej serij in tudi nekaj visokoproračunskih filmov (s čimer pa naj bi zaključili, ker se je večina izkazala za finančno polomijo), toda določene so zelo kvalitetne, tako vsebinsko kot produkcijsko, in se jih vsekakor splača ogledati. Poleg tega imajo slovenske podnapise, ki jih določeni drugi ponudniki še vedno ne nudijo.

Med serijami je zagotovo najbolj priljubljena Ted Lasso o ameriškem »nogometnem« trenerju, ki ga najamejo v Angliji za »pravi,« evropski nogomet, in se izkaže za presenetljivo kompetentnega. Znane so še denimo Severance, Silo ali The Foundation, sam pa priporočam vohunsko serijo Slow Horses (»Kljuseta«) z odličnim Garyjem Oldmanom v glavni vlogi. Manj sem navdušen nad jesensko novostjo Disclaimer (Opomba) režiserja Alfonsa Cuaróna s Cate Blanchett. Kriminalno dramo, ki je s preskakovanjem iz sedanjosti v preteklost nepovezana in ima izredno počasen tempo. Morda je bolje izkoristiti vikend za film Volkova (Wolfs) z Georgeom Clooneyjem in Bradom Pittom v vlogah profesionalnih »čistilcev s*,« ki se znajdeta na prizorišču istega »umora.« Morda bo komu zanimiv tudi Napoleon z Joaquinom Phoenixom. Odsvetujem pa komediji Argylle in Pelji me na Luno (Fly me to the Moon), čeprav sta v slednji vsaj glavna igralca, Scarlett Johansson na Channing Tatum dokaj dobra.  

The post Zastonjski vikend v pretočniku Apple TV+ appeared first on Tehnozvezdje.

»Vsi obstoječi naročniki mobilnih in fiksnih storitev, ki še niso uporabniki omenjenih ponudnikov vsebin na zahtevo, lahko izkoristijo praznično darilo in en mesec brezplačno uživajo v priljubljenih serijah in filmskih uspešnicah,« so zapisali v A1. Konkretno sta za mobilne naročnike ti darili opciji Netflix Basic (s sliko HD in gledanjem na eni napravi naenkrat), ki sicer stane pet evrov na mesec, in HBO Premium S z dostopom do pretočnika Max, ki stane sedem evrov na mesec. Za fiksne naročnike pa prav tako opcija Netflix basic in programski sklop HBO Premium, ki poleg Max-a vključuje videoteko HBO in pet linearnih kanalov HBO ter Cinemax. Darilo je mogoče uveljaviti na portalu Moj A1, v prodajnih centrih ali prek klicnega centra. Po izteku prvega meseca (ali še pred tem, če ne želi plačevati teh opcij) lahko uporabnik na enak način naročnini tudi prekliče, lahko pa se seveda odloči, da ju obdrži, če se bo na storitvi (ali eno od njiju) navadil. V tem je zagotovo tudi del razlogov za predpraznično potezo operaterja.

Kot že pri prejšnjem odpiranju televizijskih shem, ki je bilo irelevantno za naročnike najvišje od njih, tudi tokrat darilo nima kakšnega pomena za vse tiste, ki naročnino na oba pretočnika že tako ali tako plačujejo. Zelo dobrodošlo pa je za vse, ki bi radi preizkusili omenjena pretočnika, saj sicer ne nudita brezplačnega obdobja. Zdaj je za to še posebej primerno obdobje – novih vsebin je veliko in časa za gledanje morda nekoliko več kot sicer v letu.

Udarni naslovi v »knjižnici« pretočnika Max so ta čas serija Dune Prerokba ter filmi Podli fantje Vse ali nič, Beetlejuice, Beetlejuice in Madame Web, na ogled so tudi sicer Disneyjevi filmi s slavnim detektivom Poirotom (denimo Smrt v Benetkah ali Umor na Orient Expressu). Še dve novosti, ki prihajata v kratkem, sta Joker: Norost v dvoje in Top Gun: Maverick (slednji »sposojen« s SkyShowtime), potem pa v 2025 denimo nova sezona serije Beli lotos ter še In kot bi mignil, Duster, Vaja, Šale, Task, Pozlačena doba, Mirovnika.

Netflix ima trenutno na vrhu najbolj gledanih vsebin kriminalno serijo Črne golobice (Black Doves) s Keiro Knighley, 26. decembra prihaja druga sezona ene najbolj razvpitih serij doslej, korejske Squid Game, še pred tem lanska kinematografska uspešnica Barbie (15. decembra), pa film Carry-on, Spider-man: Potovanje skozi spider-svet (17. decembra), božični tekmi ameriškega nogometa (NFL), Hitri in drzni deset (Fast X, 23. decembra) in Punca za vse (31. decembra).

V ponudbo A1 sicer v prihodnjem letu, verjetno že pozimi, prihaja tudi pretočnik SkyShowtime, ki so ga že dodali drugi operaterji iz skupine Telekom Austria.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post A1 za en mesec »odpira« pretočnika Max in Netflix appeared first on Tehnozvezdje.