Po napovedih analitikov naj bi se za telefone s prepogljivim zaslonom končno končala turbulentna leta, ko smo nanje gledali predvsem kot na tehnološke demonstratorje. Izboljšana zasnova, odpravljene otroške bolezni in predvsem občutno boljša uporabnost so povzročili rast zanimanja za naprave, katerih zaslon se odpira kot knjiga. V to skupino sodijo Samsung Galaxy Fold7, Honor Magic V5, Mate X7 in še nekaj modelov drugih izdelovalcev, ki poti do naših trgovin še niso našli.

Prst dvignem za …

Mate X7 je v marsičem zelo podoben Honorjevemu prepogljivemu telefonu. Ali pa je morda obratno. Dejstvo je, da kitajska podjetja med seboj tesno sodelujejo, kar se pri končnih izdelkih pogosto pozna. Ko telefon primeš v roke, hitro postane jasno, da tankost ni bila dosežena na račun trdnosti. Ohišje deluje prepričljivo, izdelava je kakovostna, in če se ne zgodi kaj nepričakovanega, ne vidim razloga, da bi bila njegova življenjska doba krajša od življenjske dobe klasičnega telefona. To pravzaprav velja za vse sodobne prepogljive modele.

Kar zadeva oblikovanje, naj si vsak ustvari svoje mnenje. Osebno mi je od videza modula s kamerami pomembnejša tankost naprave in običajno razmerje stranic zunanjega zaslona, saj prav ti dve lastnosti odločilno vplivata na uporabnost v zaprtem položaju.

Ni presenetljivo, da sta oba zaslona v vseh pogledih odlična. Morebiti rahlo zaostajata za najboljšimi v vršni svetilnosti, a je tudi ta po mojih izkušnjah povsem zadostna za uporabo na prostem. Ker kitajska podjetja zaslone večinoma izdelujejo sama, Huawei na tem področju ne čuti posledic omejenega dostopa do nekaterih zahodnih tehnologij.

Podobno velja za kamere. Težko jim očitam večje pomanjkljivosti. Vse tri se dobro obnesejo v različnih svetlobnih razmerah. Nekoliko šibkejša je širokokotna, kjer se poznajo znane slabosti: rahla izguba ostrine na robovih in mehčanje ob slabši svetlobi. Pri glavni in periskopski kameri sta mehčanje in šum bistveno manj izrazita. Fotografije so večinoma zelo dobre, barve so prijetne in naravne, dinamični razpon primeren, podrobnosti dovolj, ostrenje pa praviloma ne pretirava. Manj uporabni so posnetki nad desetkratno povečavo, kjer pri Huaweievih telefonih že nekaj časa ne opažam resnega napredka. Razlog se verjetno skriva v manj razvitih algoritmih umetne inteligence, ki pri drugih proizvajalcih poganjajo tovrstne fotografske trike.

… in ga obrnem za tole

Ni skrivnost, da so telefoni s prepogljivim zaslonom najbolj priljubljeni na kitajskem trgu. Tam Huawei svoje naprave opremlja z lastnim sistemom HarmonyOS, ki je popolnoma neodvisen od Androida. Na Zahodu takšen pristop ne bi imel realnih možnosti za uspeh, tudi če bi ga prilagodili, saj bi bile težave z aplikacijami še večje. Zato je Mate X7 na globalnih trgih opremljen s sistemom EMUI 15. Naj vas številka ne zavede. Njegova osnova ostaja razmeroma star odprtokodni Android 12. Prej ali slej bo to povzročilo težave, če Huawei ne bo nadgradil temeljev. Še bolj problematično pa je, da EMUI v zadnjih letih ni doživel omembe vrednih izboljšav.

Kar zadeva aplikacije, se zgodba ni bistveno spremenila. Večina tistih, ki jih tukaj potrebujemo, je dostopna prek trgovine AppGallery. Če aplikacija ni prilagojena Huaweievemu okolju, sistem predlaga namestitev knjižnice MicroG. Naslednji korak je znano orodje GBox z dostopom do Googlove trgovine Play. Kljub temu ostajajo posamezne aplikacije, ki v nobenem primeru ne delujejo pravilno. Takšnih ni veliko, a dovolj je že ena, da postane uporaba telefona vsakodnevni kompromis.

Še nečesa ne morem prezreti. Mate X7 poganja procesor Kirin 9030 Pro. Napredek v primerjavi s predhodniki je opazen, a meritve kažejo, da gre za povprečne zmogljivosti (Geekbench 6: 1282 enojedrne, 5198 večjedrne in 7876 grafične zmogljivosti) . Primerljive so novejšim procesorjem srednjega razreda, kot je denimo Snapdragon 7 Gen 4. Za večino uporabnikov je to več kot dovolj, težave pa se pojavijo pri zahtevnejših opravilih in večopravilnosti, ko je hkrati odprtih več aplikacij. To pa je natanko eno ključnih področij, kjer bi morali telefoni s prepogljivim zaslonom blesteti.

HVALIMO:

• Tanko in kakovostno izdelano ohišje
• Odlična zaslona
• Avtonomijo baterije
• Nadpovprečno dobre kamere

GRAJAMO:

• Procesor srednjega razreda v dragi napravi
• Zaostanek operacijskega sistema
• Težave z delovanjem nekaterih aplikacij
• Odsotnost storitev umetne inteligence

Naj kupim?

Odgovor je odvisen od dveh stvari. Prvič, kakšna je najnižja cena, po kateri ga lahko dobite. Drugič, ali ste pripravljeni sprejeti dejstvo, da nekatere aplikacije ne delujejo, da procesor ni najboljši možni in da še vedno ni podpore za omrežja 5G. Vse našteto zna biti resna ovira. Novi Honorjev Magic V6 po kakovosti izdelave, tankosti, kamerah in žal tudi ceni ni bistveno drugačen, hkrati pa nima večine naštetih težav. In prav to je za Mate X7 največji problem.

The post KRATKI TEST Huawei Mate X7: Kitajska kislo-pekoča juha appeared first on Tehnozvezdje.

Ne bi me presenetilo, pravzaprav globoko v sebi verjamem, da Honor še vedno izrablja in uporablja »tekovine« bratstva in edinstva s Huaweiem. Zakaj ne, ko je vendarle črno na belem, da slednji zna delati v vseh pogledi odlične telefone, ki so žal obteženi z mlinskim kamnom prepovedi uporabe ameriških tehnologij in zatorej za nas manj uporabni. V tej luči je pravzaprav odlično, kar Honor počne (uradno sicer zanikajo vsako sodelovanje). A jim vseeno jim zamerim, da nam prepogljivega telefona Magic V2 niso ponudili prej, kajti potem ne bi mogel reči, da dobiš napravo z generacijo starejšim procesorjem. In še čim. Nikar me ne razumete narobe. Zmogljivosti in kakovosti je dovolj za vse, le v mojih očeh se ravno ne spodobi, da za dva tisočaka ne dobim vsega, kar ta hip nudi tehnološka zakladnica.

S tankostjo močno preseneča

Na dolgo in široko bi se dalo razpravljati o uporabnosti zasnove z dvema zaslonoma, pri kateri se večji zloži navznoter. A kot sem dejal že pred časom, nekateri, ponajprej gejmerji, v njej vidijo prednosti. Zato pustimo to ob strani. Ne oziraje se na to, ni nikakršnega dvoma, da je izdelava perfektna. Kljub tankosti polovic, saj je celo zložen le za žiletko debelejši od nekaterih telefonov, ki se glasno hvalijo ravno s to lastnostjo. Ni dvoma, da to kaže na odličnost izdelave. Podobno verjamem, da je dovolj robusten (in trajen), čeprav je kaj takšnega po nekaj dnevih igranja s telefonom nadvse težko določiti. Zaupati moram izdelovalcu, ki trdi, da je tečaj preizkušen vsaj za 400 tisoč pregibov. Pozorno sem poslušal. Vedno so omenjali zgolj tečaj, ne tudi zaslona. A ker se ta pregiba sočasno, upam, da enako velja zanj.

Ko je v igri trajnost in dolgotrajna uporaba v vseh razmerah, v nečem Magic V2 ne blesti. Malce me je presenetilo, da ni podatka o vzdržljivosti proti vodi. O prahu ne moremo govoriti, zaradi tečaja imajo z njim težave vsi prepogljivi telefoni, a glede vode, so glavni tekmeci zaščiteni. Kar je dobro, ko zadevo uporabljaš na prostem ko dežuje.

Dobre zmogljivosti (za lanski telefon)

V zmogljivostih Magic V2 ne sodi čisto v vrh zaradi lanskega procesorja. A to spet kaj dosti ne pomeni, kajti čeprav so nižje, je zmogljivosti praktično za vse »vrh glave«. Kot je že običaj, sem spet opazil težave z odvajanjem toplote, kajti ko je procesor obremenjen do konca, se greje izključno ena polovica, medtem ko druga ostaja hladna. Ozko grlo je tečaj, ki ne prevaja toplote. V kolikor bi, bi bile termične lastnosti gotovo boljše zaradi večje površine ohišja. Krivulja upočasnjevanja jeder sicer ni pretirano strma, a se v drugi polovico 30-minutnega testa lahko pojavijo drastični padci. So izredno kratki, a imajo kar velik vpliv na izkušnjo igranja zahtevnejših iger. Sam tega nisem opazil, kajti kot vedno se telefon med poganjanjem igre Genshin Impact greje neprimerno manj kot med obremenitvenim testom. Pohvale vredna je še avtonomija. V povprečju pade napolnjenost med testom za 13 odstotkov, podoben padec sem zaznal tudi med igranjem omenjene igre, kar pomeni skoraj štiri do izpraznitve baterije. Praktično je seveda poraba manjša, zato me dvodnevna avtonomija med manj zahtevno uporabo ne bi presenetila.

Ostale komponente so več ali manj na ravni pričakovanj. V pozitivni smeri močneje izstopata le še zaslona. Predvsem sprednji, ki je le za 20 pik ožji od polne visoke razločljivosti (1.080 pik). Zaradi tega je telefon v zaprtem položaju mnogo bolj uporaben, kot njegov največji tekmec Samsung Z Fold5 in ga odpirate le takrat, ko resnično potrebujete večji zaslon. To ni čisto nepomembno. Čeprav tečaj zdrži več sto tisoč odpiranj, vseeno velja postulat modrosti – ne počni stvari, ki niso nujne.

Čemu se niso bolj potrudili?

Vsakič znova me preseneča, da Honor zgolj počasi razvija uporabniški vmesnik proti ravni, ko bom dejal, da je nadvse uporaben, izčiščen in tudi vizualno sodoben (ter pregleden). Ne trdim, da v zadnjih letih ni bilo opaziti napredka, le da je za moj okus prepočasen. Morda bo kmalu drugače in bo osma različica vmesnika, ki naj bi jo od bližje videli konec tega meseca, naredila večji korak v smeri, ki sem jo omenil. Da bo Magic V2 nadgrajen, ni dvoma, saj obljubljajo štiri nadgradnje operacijskega sistema (do Android 17) in pet let varnostnih popravkov.

Poleg tega je v primeru omenjenega telefona še ena »manjša težavica«. Vmesnik je praktično enak za vse Honorjeve telefone, zato ne izkorišča zasnove dveh zaslonov, kot bi jo lahko. Ali kot bi jo moral, da bi bil večji zaslon uporabnejši. Všeč mi je, da zaslon aplikacije iz velikega zaslona »preskoči« na sprednjega, ko zapreš telefon (in obratno), manj dejstvo, da je v njem še vedno občutno preveč že nameščenih aplikacija, ki jih ne potrebujem.

Kaj pa kamere. Tako, tako, a ne najbolje!

Tehnične lastnosti kamer obetajo veliko, posebej zanimivi se mi zdi, da imata glavna in širokokotna kamera tipali enake razločljivosti (ne pa tudi fizične velikosti). Kot vedno je praksa različna od teorije. V dobrih svetlobnih razmerah so fotografije dobre (a ne več kot to), z dovolj podrobnosti in dinamike ter lepimi konstantnimi barvami ne glede na uporabljano kamero. Zaradi mehčanja na robovih rahlo v slabo stran izstopajo fotografije širokokotne kamere, medtem ko 10-kratna kamera ne nudi vedno enako dobrih rezultatov.

V slabših svetlobnih razmerah in ob mraku se zadeve obrnejo na glavo. Takrat se pokaže moč glavne kamere in slabosti ostalih dveh. Že na oko je opazno, da so fotografije teh slabše. Preveč mehke, s premalo podrobnostmi in pogosto z občutno preveč šuma. 10-kratna digitalna povečava pa v takšnih razmerah bolj kot ne odpove. Zgodba se vsaj delno ponovi pri videu. Dnevni je odličen, nočni malo manj, saj je pri njem marsikaj odvisno od razmer. To seveda ne pomeni, da ne bi bil uporaben, temveč, da ni na ravni najboljših telefonov.

Zdi se mi, da se Honor ni potrudil, ko je snoval fotografski del tega telefona. Imel sem kar nekaj težav. Celo podnevi, ko ni nikakršnih težav s svetlobo, za nekatere fotografije ne morem trditi, da so ravno uspele. Ne vem zakaj, toda zgodilo se je naslednje. Širokokotna fotografija istega prizora je izpadla dobro, na naslednjih dveh (glavna in kamera z optično povečavo) je neznano kam izginila ostrina, nakar je fotografija z desetkratno povečavo izpadla mnogo bolje od pričakovanj.

HVALIMO:

• Izredna kakovost izdelave in tankost ohišja
• Dobra zaslona
• Avtonomija in hitro polnjenje baterije

GRAJAMO

• Neizkoriščen potencial večjega zaslona
• Ne najnovejši procesor
• Uporabniški vmesnik zaostaja za vmesniki tekmecev

The post Honor Magic V2: Vsi bi se v enem morali zgledovati po njem appeared first on Tehnozvezdje.

Dve predstavitvi praktično enakega telefona postajata za kitajske izdelovalce običajen proces začetka življenja novega modela. Tega najprej predstavijo na domačem trgu in nekaj mesecev kasneje še na globalnih. Zaradi tega smo o Honorju 90 in zdaj o prepogljivem Magicu V2 vedeli praktično vse, kar je o njima bilo treba vedeti, še preden smo ga prijeli v roko. 

Magic V2 je že tretje Honorjevo utelešenje zasnove z navpično postavljenim tečajem in hkrati najtanjše do zdaj. Ohišje je debelo 4,7 milimetra, zaradi česar je zložen telefon debel slabih 10 milimetrov. To pa je že zelo blizu meram, s katerimi se ponašajo najboljši in obenem najdražji premijski modeli običajne zasnove. Ko ga primeš v roke, zato ne daje občutka, ki ga dajo nekateri debelejši prepogljivi telefoni. Vzemimo Samsungov Galaxy Z Fold 5, ki so ga letos občutno stanjšali, a je še vedno debel dobrih 13 milimetrov.

Lepo se je ponašati s tankostjo, toda ta je zlahka dvorezen meč, sploh če pomisliš, kako peresno tanko je ohišje. Kljub mojim pomislekom pa vseeno deluje konstrukcijsko stabilno tudi, ko je razprt in ko najbolj pride do izraza robustnost in statika ohišja. A bolj kot takrat je tankost pomembna, ko je zaprt, saj definira njegovo uporabnost. Večinoma ga boste uporabljali v tem položaju, saj nudi normalno širok in velik zunanji zaslon. Širina je namreč samo za 20 pik manjša od širine zaslona polne visoke razločljivosti (1080 pik), kar je zanemarljivo malo. Kljub omejenemu prostoru in skrbi za težo telefon namreč tehta 231 gramov, je Honorju uspelo vgraditi baterijo s kapaciteto 5000 miliamperskih ur. Silicij-ogljikovi bateriji sta dve, v vsaki polovici ohišja po ena, njuna značilnost pa je tudi ta, da sta debeli samo 2,72 milimetra. Ne bom špekuliral o avtonomiji, na predstavitvi so povedali marsikaj, a tako preko palca sem prepričan, da celo pri razmeroma zahtevni uporabi brez težav zdrži do večera.  

Prepogljivi telefon lahko prvič v celoti zamenja telefon običajne zasnove. George Zhao

Ker so na predstavitvi najbolj poudarjali na tankost in nizko težo, sem skoraj pozabil nekaj besed nameniti notranjemu zaslonu. Magic V2 se z razprtjem velikega zaslona prelevi v manjšo tablico z diagonalo dobrih 20 centimetrov (7,92 palca) in ločljivostjo 2156 x 2344 pik. Pričakovano nudi 120-herčno osveževanje slike in 3840-herčno prilagajanje svetilnosti. Zadnje pomeni, da skoraj ni uporabnika, ki bi se pritoževal nad motečim utripanjem zaslona.

Da je Magic V2 vzdržljiv, je poskušal pokazati Honorjev direktor George Zhao, saj ga je na predstavitvi preprosto izpustil iz rok, da je zgrmel na tla. V običajnih razmerah tega ne priporočam, saj je gospod stal na odru, na katerem tla niso niti približno tako trdna in nevarna kot betonska. Ne dvomim o kakovosti izdelave, a sem vseeno skeptičen, da bi se enako dobro izkazal tudi v takšnih razmerah.

Čeprav je glavna značilnost telefona prepogljivost, od najboljših praktično ne zaostaja niti v drugih lastnostih. Procesor Snapdragon 8 druge generacije zagotavlja dovolj moči za vse. Pri tem se seveda segreva in kot v primeru vseh tovrstnih telefonov pretežno na eni polovici, medtem ko druga ostaja hladna. Najmanj dobre so tudi kamere. Glavna in širokokotna imata tipali s 50 milijoni svetlobnih pik, v kameri z 2,5-kratno optično povečavo pa je 20-milijonsko. Veliko govora je bilo še o tečaju. Ta je nov, bolj robusten in z manj deli, vendar ni stabilen v vsakem položaju. Poleg v zaprtem in razprtem obstane le še v polovično zaprtem.

Krajši video posnetek o prvih vtisih novega telefona, najdete na našem Youtube kanalu.

O drugi novosti, ki to pravzaprav ni, saj gre za prototip oziroma prikaz sposobnosti, česa je Honor sposoben, bova več povedala v naslednjih dneh. Z njo je Honor že znani zasnovi zlaganja zaslona po zunanji strani vdihnil novo funkcionalnost. Ko telefon ni v uporabi, zaslon simulira vzorec površine in tako omogoča neskončne možnosti poosebljanja ter uporabo v vlogi nadomestka za damsko torbico.

• 
  SOBOTNO IZBIRANJE: Kako iz zagate po 13. oktobru?
• 
  Buzz »popravljen« in s štirikolesnim pogonom!
• 
  Nehajte sanjati o vodiku in trajnostnih gorivih!
• 
  To je kamera, ki cilja na en sam popoln posnetek
• 
  SPREGLEDANO: Zabaven in tudi, temu ni moč oporekati, na trenutke TRAPAST

The post IFA 2023: Honorjevo skrivno orožje za naskok na trg prepogljivih telefonov (#video) appeared first on Tehnozvezdje.