Ker bo kmalu črni petek, razmišljam o izdelkih, ki se jim je najbolje razumsko izogniti, kljub temu da kakovost, zmogljivost in druge lastnosti niso vprašljive. Česa se torej skušaj izogniti zaradi negospodarnosti nakupa?

Najboljši telefoni

V resnici ne verjamem, da kdorkoli življenjsko nujno potrebuje najnovejši telefon premijskega razreda. Vsako leto ista pesem. Hitrejši procesor, rahlo izboljšane kamere in nova različica sistema, ki ga vse pogosteje deležni tudi starejši modeli. Zelo preprosto je. Zmogljivosti enega ali celo dveh generacij starejšega procesorja zadostujejo za najmanj 99 odstotkov slehernikov. Kdor pravi nasprotno, ne ve, o čem govori, ali pa telefon uporablja za neobičajna in sila zahtevna opravila. Kamere, ista pesem. Že za predlanske, kaj šele lanske fotografije so govorili, da so odlične. Verjameš, da so letošnje svetlobno leto boljše. Iz tega sledi, da je gospodarno kupiti eno ali dve leti star premijski model. Cene so padle in zaradi obljubljenih šest ali celo sedem let podpore so pred njim še najmanj štiri. Če ne drugega, se ga boš v tem času preprosto naveličal. Komur ne zadoščajo modeli srednjega razreda, ki pogosto nudijo bolje razmerje med ceno in zmogljivostmi, naj najde starejši premijski model po čim bolj ugodni ceni. Sam postavljam mejo na okoli 800 evrov.

Računalniki z 8 GB ali manj delovnega pomnilnika

Naj se jih še tako skušamo znebiti, prenosniki ostajajo nujen kos računalniške opreme. Ne oziraj se le na procesor. Večini zadostujejo zmogljivosti recimo pet let starega modela srednjega razreda (na primer takratna različica Core i7). Neprimerno bolj pomembna je velikost delovnega pomnilnika. Velja preprosto pravilo. Nikar manj kot 16 GB. Ne zanašaj se na kasnejšo nadgradnjo, če bo ta potrebna. Pogosto zaradi fiksno nameščenega pomnilnika nadgradnja ni mogoča oziroma ni cenovno smiselna, ker je treba zamenjati vse module. 8 GB je za sistem Windows premalo, kar boš hitro opazil, ko boš imel sočasno odprtih več programov.

Applov prenosnik in tablica Pro

Kakovost in zmogljivost MacBook Pro in iPad Pro niso pod vprašajem. Odlična sta. Četudi morda prenosnika ne uvrščaš v zmogljivostni vrh, je tablica gotovo daleč pred tekmeci. Težava ni v tem. Drugje je. V preprostem dejstvu, da večina tolikšnih zmogljivosti v resnici ne potrebuje. Za nekaj, česar ne potrebuješ, pa nima smisla zapravljati denarja. Razen v primeru, da ti status veliko pomeni. A tudi tedaj je smiselno poseči po MacBooku Air, iPadu Air ali celo običajnem iPadu, če nočeš pogledati onkraj ograde Applovega vrta.

Letošnji modeli televizorjev

Prepogosto nove različice ne predstavljajo velikega napredka, prav tako pa proizvajalec želi le bogato zaračunati malo spremembe. Gospodarneje je kupiti eno ali dve leti starejši model, katerega cena je že opazno padla. Še en nasvet, ki se ga drži: televizorja ne menjaj, dokler obstoječi deluje. Ne nasedaj na obljubljeno boljšo sliko. Večkrat sem primerjal televizorje in ugotovil, kateri ima boljšo sliko, ko sta bila postavljena eden poleg drugega. A ko sem boljšega umaknil, sem se hitro navadil na preostalega in pozabil, da ima morda slabši kontrast, manjše barve ali ni tako zelo svetel. Vse to je bolj ali manj subjektivno. Pomembneje je, da je televizor primerne velikosti in da ima vse aplikacije, ki jih želiš.

Tiskalniki s kartušami

Brizgalni tiskalniki imajo dobre plati. Težava je drugje. Da jih doma potrebujemo vse manj. Večina nas ne tiska pogosto oziroma hitro najdemo rešitev, ko se pojavi potreba po izpisu lista ali dveh. Predvsem pa se izogibaj modelom, ki aktivno otežujejo uporabo cenejših nadomestnih črnil. Običajno tiskalnik zdrži do trinajst let. Če si ves ta čas odvisen od dražje ponudbe, boš hitro ugotovil, koliko denarja si po nepotrebnem vrgel skozi okno.

The post NEDELJSKI NASVET: To so naprave, ki jih nikoli ne bi kupil! appeared first on Tehnozvezdje.

Debelo bi se zlagal, da gre za prvenec zasnove z dvema enako velikima zaslonoma. Ta zasluga gre Lenovu, ki je približno ob tem času lani razkril Yogo Book 9i, z zaslonoma eden pod drugim ali drug ob drugem. Odvisno od perspektive, kako nanju gledate. Poenostavljeno povedano, namesto tipkovnice so vgradili še en zaslon. Nesporno pa je, da je Asus pionir vgradnje dveh zaslonov. Prvi poskus z manjšim, ki je bil obenem sledilna ploščica, je bil zanimiv, čeprav manj uporaben. Ta model imam doma in pišmeuhovsko rečeno sem drugi zaslon uporabil trikrat – prvič, zadnjič in nikoli več. Razloga sta naslednja. Ob vklopu se občutno poveča poraba energije in kadar na glavnem teče igra v celozaslonskem načinu, manjši sploh ne deluje. Kmalu je sledil drugi poizkus, ki je bil mnogo bolj uporaben. Zaslon s približno polovično višino osrednjega so premaknili nad tipkovnico, ki zato zaseda pol manj prostora kot na običajnem, enako velikem prenosniku. Na desno stran med tipke so premaknili še zelo pomanjšano sledilno ploščico, kar skupaj s poslabšano ergonomijo tipkovnice predstavlja glavno težavo, saj opazno zmanjšuje udobje tipkanja in uporabe teh sicer nadvse zanimivih prenosnikov. Kljub temu so dokazali, da je podvojenost zaslonov uporabna zadeva, katere prednosti in zmogljivosti so v celoti prišle na plano letos s prenosnikom Zenbook Duo in njegovima dvema enako velikima 14-palčnima (skoraj 36-centimetrskima) zaslonoma.

Zanimiva zasnova z odstranljivo tipkovnico

Ker se niti še tako dobre zaslonske tipkovnice niso izkazale kot orodje resne uporabe, je dvojna zasnova mogoča zgolj v primeru, ko ji je dodana brezžična tipkovnica (Bluetooth). Natanko tako je v primeru Zenbooka Duo. Zgornja ploskev z zaslonom je običajno tanka, medtem ko je na spodnjo (spet normalno debelo) položena odstranljiva tipkovnica, kar je glavni razlog, da je ohišje nekoliko debelejše, kot so debela ohišja podobno velikih prenosnikov z enim zaslonom. Ko je tipkovnica na običajnem mestu, kjer jo trdno držijo magneti in zatiči, ki se potopijo v vdolbine na robovih spodnjega dela ohišja, je z »računalnikom« povezana preko kovinskih stikov. V primeru, da jo odstranite in položite nekam na mizo, potem se aktivira brezžična povezava. Prej jo je vsekakor pametno vklopiti s stikalom na levem boku, kjer je tudi priključek USB tipa C za polnjenje baterije, v primeru, da se izprazni in tipkovnice ni možno postaviti nazaj na njeno »prvinsko« mesto nad drugim zaslonom.

Ker je tipkovnica odstranljiva, se zgodi, da jo po nesreči pozabite doma. Kaj takrat? Asus je poskrbel za takšne primere. Čeprav je v okenski sistem vgrajena zaslonska tipkovnica, so vgradili še boljšo svojo. Prikličete jo tako, da s šestimi prsti povlečete preko spodnjega roba drugega zaslona navzgor. A kot sem že dejal. Ničesar na zaslonu, naj bo še tako dobro, ne more zamenjati pristnega občutka dotika tipke iz plastike in kovine!

Prefinjeno in kakovostno ohišje

Ohišje iz zlitine aluminija daje temu Zenbooku prestižni videz. Presenetil me je površinski vzorec, saj se na njem prstni odtisi manj očitni, kar je nekaj, kar močno podpiram. Svoj prenosnik neprestano preprijemam, in ker je površina pretirano bleščeča, se kmalu začnejo moteče kazati mastni madeži. Poleg tega se je Asus potrudil in kljub dvema zaslonoma, kar samo po sebi poveča občutljivost naprave, poskrbel, da je prenosnik skladen z vojaškim standardom MIL-STD 810H20.

Ker sta oba zaslona občutljiva na dotik, je v kompletu dodano elektronsko pisalo. Kdor veliko riše po zaslonu ali počne kaj podobnega, ga bo gotovo vesel, a je kljub temu, osnovno naprava za vnos podatkov tipkovnica. Kot sem že dejal, je odstranljiva, a to še zdaleč ne pomeni, da bi bila zaradi tega slaba. Ravno nasprotno. Kljub tankosti je hod tipke dovoljšnih 1,4 milimetra, velikost, ki je pogojena z velikostjo zaslonov, pa obenem omogoča dovolj velike tipke in lepo na sredi umeščeno sledilno ploščico. To pomeni, da tipkovnica nudi bolj zanesljivo in predvsem bolj udobno tipkanje, kot sem pričakoval. Še to. Gumijasti čepki na dnu (spodnji) strani preprečujejo, da bi tipkovnica drsela po gladki površini.

Več načinov uporabe, a res dobra sta dva

V Zenbook Duo so vgradili nekatere trenutno najboljše komponente, všeč mi je na primer, da niso varčevali pri pomnilniku, a sta kljub temu »zvezdi« zaslona. Površina, ki jo nudita, je podobne velikosti kot pri prenosniku Zenbook Fold s prepogljivim zaslonom, le da v tem primeru odpade skrb zaradi morebitnega poka zaslona na pregibu in posledično zrelosti za drago popravilo. Prav tako so podobni načini uporabe. Najbolj osnoven je klasičen način, ki predvideva uporabo gornjega zaslona, medtem ko je spodnji prekrit s tipkovnico. Po želji jo odstranite in namesto nje uporabite zaslonsko tipkovnico, čeprav tega zaradi slabše ergonomije ne priporočam. Naslednji položaj je najbolj atraktiven. Na spodnji strani ohišja je nogica, ki zadrži prenosnik v navpičnem položaju, tako da sta zaslona eden nad drugim in odstranljiva tipkovnica pred njima. To oblika nudi podobno izkušnjo, kot jo nudi namizni računalnik z dvema priključenima zaslonoma. Poleg tega je možno prenosnik »zvrniti« na bok, da sta zdaj zaslona eden zraven drugega in obenem nudita več višine kot širine. Ali pa ekvivalent dobrih sedemnajst palcev velikega monitorja. Le rob med zaslonoma morate odmisliti. Še ena možnost je. Ko tečaj razprete do konca in prenosnik uporabljate kot veliko tablico. Tudi v tem primeru je nujno prepričati um, da ga ne moti že omenjeni rob. Možnosti uporabe je veliko, a res uporabni se mi zdita dve. Kot klasični prenosnik in navpična postavitev zaslonov enega nad drugim.

Podobno kot v primeru procesorja, kjer sta možna še Ultra 5 (125H) in Ultra 7 (155 H), sta na voljo dve zaslonski razločljivosti. Polna visoka (FHS) ali razločljivost 3K, ki se mi zdi boljša glede na naloge, ki jih dandanes opravljamo. V obeh primerih sta zaslona tehnike OLED, kar v kombinaciji z razmeroma dobro svetilnostjo pomeni uživanje v lepih in natančnih barvah in odličnem kontrastu. S tem je dosežena široka uporabnost prenosnika, saj poleg pisarniških opravil in gledanju digitalnih vsebin, primeren za pregled in prilagajanje fotografij ter celo montiranja videa. Če ste potrpežljive sorte, ko gre za upodabljanje daljšega videa v razločljivosti 4K.

Kaj je z umetno inteligenco?

Značilnost novega procesorja, o tem se bomo letos naposlušali, je enota prilagojena poganjanju algoritmov umetne inteligence. Nič posebej novega, kajti podobne enote imajo procesorji arhitekture ARM že dlje časa, le da se zdaj seli še v procesorja za računalnike z okenskim sistemom. V praksi bo to pomenilo, da bodo nekateri algoritmi več dela opravili na napravi, kar je mimogrede varnejše, ne da bi se zanašali na univerzalni procesor, ki bo ta čas poganjal druge procese, ali celo na procesorsko moč v oblaku (spletu). Od tu slogan, da so prenosniki pripravljeni na umetno inteligenco, kar je treba tako tudi razumeti. Da so pripravljeni na programe in storitve, ki bodo znali izkoristiti nove danosti in ne, da so čez noč postali umetno inteligentni.

Edina težava, in pri tem Asus ne more storiti ničesar, je, da Microsoftov generativni algoritem Copilot zelo omejeno deluje lokalno in namesto tega potuho išče v internetu. Ker obenem še ni dodelan, so najbolj uporabne lokalne storitve, pri katerih ima prste vmes umetna inteligenca, odpravljanje hrupa in zamegljevanje ozadja med video klici.

Bolj kot to me je zato presenetilo, kako hiter je Zenbook Duo, kolikšno grafično moč nudi (podatki so v tabeli) brez dodatne grafične kartice in da so razlike med meritvami v zmogljivostih, ko prenosnik deluje na baterijo ali je priključen na napajalnik, manjše, kot jih izkazujejo starejši modeli. Zmogljivosti so zares impresivne, kar pomeni, da poganjanje zahtevnejših videoiger z zadovoljivo igralno izkušnjo ni misija nemogoče. Čeprav v osnovi prenosnik ni namenjen temu, je dobro vedeti, da prežveči marsikaj zahtevnega.

Učinkovito hlajenje

Zaradi dveh zaslonov in trenutno enega bolj zmogljivih procesorjev mora biti učinkovit tudi hladilni sistem. Ko sem Zenbook Duo obremenil do skrajnosti (s programom HeavyLoad) gretje ni bilo pretirano in hrup ventilatorjev ne preglasen. Da lahko procesor deluje z močjo vse tja do 35 vatov, sta zaslužna dva ventilatorja ter kombinacija grafitne plasti, toplotnih cevi in razpršilnika toplote, kar odvečno toploto preusmeri skozi odprtini na levem in desnem boku. Mnogo boljša rešitev od hladilnih sistemov, ki topel zrak odvajajo skozi odprtine na zadnjem robu, po možnosti še preko zaslona.

Ena od težav zasnove z dvema zaslonoma je poraba električne energije. Kapaciteta baterije sodi v vrh tistega, kar običajno nudijo enako velike naprave, zato je temu primerna dolga avtonomija. Vendar je razlika, ko deluje ena sam ali oba zaslona, le da je manjša, kot sem pričakoval. Po pol ure delovanja omenjenega programa, ki obremeni računalnik do skrajnih meja, je napolnjenost padla za 22 odstotkov, ko je deloval en zaslon oziroma za 24 odstotkov, ko sta delovala oba. Podobno razliko kažejo tudi uradni podatki, enega sem vključil v tabelo, kar me je prijetno presenetilo. Pričakoval sem, da bo poraba večja, ko sta prižgana oba zaslona. Ne sicer za polovico večja, a gotovo večja, od približno deset do dvajsetih odstotkov, kot kažejo nekatere meritve. Vendar je to obenem dvorezni meč. Dve uri delovanja ob polni obremenitvi ni nekaj, na kar bi bili lahko pretirano ponosni. Zenbook Duo torej pokuri razmeroma veliko celo takrat, ko je prižgan en sam zaslon. Kakopak imam v mislih porabo med obremenitvenim testom in ne porabo med običajnimi opravili, saj je tedaj procesor redko močneje obremenjen. Uradni podatki kažejo na osem ur pisarniških opravil, kar se mi zdi glede na moje izkušnje s tem prenosnikom, dosegljivo.

HVALIMO:

• Odlična zaslona ravno pravšnje velikosti
• Dobra kakovost izdelave in ne preobilne mere
• Dobre zmogljivosti procesorja
• Dovolj pomnilnika

GRAJAMO:

• Zaradi dveh zaslonov večja poraba energije
• Manjka priključek za ožičeno omrežje (Ethernet)
• Zvočna izkušnja bi lahko bila boljša

The post Asus Zenbook Duo (2024): Dva zaslona sta z naskokom boljša od enega in pol (#video) appeared first on Tehnozvezdje.

Omemba, da prenosnik tehta okoli enega kilograma in je obenem še tanek, me ni navdala s pretiranim optimizmom. V preteklosti je to največkrat pomenilo manj robustno ohišje oziroma vsaj izredno tanko hrbtno ploščo zaslona, slabšo tipkovnico, pomanjkanje priključkov in predvsem hitro segrevanje, ki vedno povzroči nadležno zmanjševanje moči. Toda obenem se nekateri, štejem se mednje, z veseljem sprijaznijo z marsičim, saj nam zaradi stalnega prenašanja več pomenijo kompaktne mere in še posebej nizka masa. Verjemite mi, da se pozna vsak nepotreben gram, če imaš nahrbtnik ves dan na ramenih. Še dobro, da se Zenbook S 13 z zaslonom OLED dobro odreže v vseh pomembnih lastnostih.

Zanimiva površina ohišja

Ne bom dejal, da je vse na njem odlično. Morda se ti bi zdela tipkovnica »plastična« in boš imel občutek, da imajo tipke premajhen hod, toda skoraj zagotovo se boš vprašal, iz česa je ohišje. Narejeno je iz materiala, ki mu Asus pravi plazma keramični aluminij. Če sem razumel prav, jim je uspelo na površino aluminija nanesti keramično plast, manj občutljivo na prstne odtise in praske. Ni slabo glede na to, da kovinsko ohišje po letih uporabe zlahka postane neugledno. Zaradi procesa izdelave ohišje ni samo prijetno na otip, ravno tako naj bi bil površinski vzorec vsakega prenosnika nekoliko drugačen. Iz razumljivega razloga, dobil sem samo en testni primerek, tega ne morem zanikati ali potrditi. A bolj kot vse to me je razveselilo, da navkljub tankosti ohišje deluje izredno trdno in robustno. Nenazadnje prenosnika ne kupujem za leto ali dve.

Udobna in razmeroma dobra tipkovnica

Tipkovnice Asusovih prenosnikov me do zdaj še nikdar niso razočarale. Pozitivni niz se očitno nadaljuje, saj dosti pripomb na tipkovnico Zenbooka S 13 nimam. Kljub majhnosti ohišja so pokrovčki tipk dovolj veliki, razmik med njimi je pravšnji, le hod 1,1 milimetra bi lahko bil globlji. Všeč mi je, da je tipka za vklop druga od desne strani in v zgornji vrstici. Škoda, da vanjo niso vgradili še tipala prstnega odtisa. Vedno je bolje, če sta na voljo obe biometrični metodi odklepanja zaslona – odtis in obraz

Sledilna plošča je v primerjavi z lanskim modelom manjša in je brez funkcije numerične tipkovnice, ki ima po mojem mnenju zelo omejeno uporabnost. Sicer ni odveč, če so takšne in podobne možnosti, a obenem je na mestu vprašanje vsem uporabnikom prenosnikov Asus s to možnostjo. Kolikokrat ste jo uporabili? Dobro je še to, da se kljub gladki površini, prstni odtisi pretirano ne poznajo. Sledilna ploščica v vseh lastnostih sodi med razmeroma dobre, kar pomeni, da ne izstopa v nobeni smeri.

Zaslon, ki (skoraj) nima tekmeca

Odločitev za zaslonsko tehnologije OLED se vse bolj kaže kot pravilna, saj je praktično v večini lastnosti spredaj. Ne gre samo za natančne in žive barve ter visoko kontrastno razmerja, ti zasloni so ravno tako dobri za oči. Ker je modra svetloba očem nevidna, nam je ASUS poslal zanimiv filter. Če bi pogledal skozenj, bi jasno videl škodljivo modro svetlobo iz zaslona IPS, medtem ko bi bil zaslon OLED skoraj popolnoma temen, saj jo omeji do 70 odstotkov. To je tako, kot bi imele prek zaslona filter, ki zapre pot svetlobi ustreznih valovnih dolžin. Ravno tako se boš razveselil zaslonskega razmerja 16:10, ki nudi primernejšo površino za večino del, ki jih opravljaš na prenosniku, ter dobrega visokega dinamičnega razpona (HDR). Opazil sem sicer nekaj zoprnega odboja (ko vidiš samega sebe na površini zaslona) na prostem ali v primeru, da je bila soba pretirano osvetljena. V običajnih razmerah, na primer, ko na zaslon skozi okno ne sijejo sončni žarki, za udobno delo zadostuje svetilnost med 30 in 40 odstotki.

Nazaj na Intel

Zenbooka S 13 je eden prvih prenosnikov s procesorjem i7 trinajste generacije. Drastičnega povečanja zmogljivosti v primerjavi z lansko generacijo sicer ni, to je nenazadnje jasno povedal Intel, a gre gotovo za enega boljših letošnjih procesorjev za tanke prenosnike. Applov M2 je še hitrejši v večini postavk, izjema so eno-jedrne zmogljivosti, a ima omejen pomnilnik do 24 GB, Macbook Air s terabajtnim pogonom pa je tudi občutno dražji, ima manj priključkov in nižjo ločljivost zaslona. Naj mi ljubitelji jabolk oprostijo (ali ne), a Asusov prenosnik je po mojem mnenju dokaj dobra alternativa, če iz nekega razloga nočeš MacBooka, a bi vseeno rad imel prenosnik s podobno izkušnjo uporabe.

Asus pogosto spreminja konfiguracije. Tako ima lanski model odlični procesor AMD Ryzen 7 6800U ter drugačen izbor priključkov, toda ker je bilo lani kar nekaj težav z dobavo procesorjev in posledično prenosnikov, je tokratna odločitev za vrnitev na Intel pravzaprav dobra. Pomeni, da bodo zmogljivosti zadostile potrebam večine. To med drugim dokazujejo rezultati testa (najdeš jih v tabeli). Procesor je zelo zmogljiv v eno-jedrnem načinu, spodoben na ravni AMD-ja v več-jedrnem, a zaostaja za njim v grafičnih zmogljivostih, kar ne omogoča gladkega igranja grafično zahtevnih iger.

Po 30-minutah obremenjenosti »do roba«, je baterija v povprečju izgubila 18 odstotkov napolnjenosti, kar pomeni skoraj tri ure delovanja. Ob običajni uporabi lahko torej pričakuješ najmanj dvakrat tolikšno avtonomijo oziroma celo do 8 ur ob manj zahtevni uporabi.  

Segrevanje ni pretirano moteče

Ob večjih obremenitvah je opaziti povečano segrevanje ohišja, kar vpliva na postopno zmanjševanje hitrosti jeder, s čimer sistem prepreči pregrevanje procesorja. Segrevanje ni pretirano moteče in ne moti niti ko imaš prenosnik na kolenih. Reži za zajem zraka na dnu sta levo in desno, da ju je takrat skoraj nemogoče blokirati, a ker se stranica z zaslonom spusti, da se tipkovnica v odprtem položaju dviga pod udobnim kotom in je pod prenosnikom obilo prostora za nemoten pretok zraka, topel zrak potuje preko zaslona navzgor. Kar ni najboljše. Hladilni sistem je sicer dokaj učinkovit, saj so ga opremili z dvema ventilatorjema, česar še nisem opazil v tako tanki napravi. Ob polni obremenitvi znata biti nekoliko glasna, a po mojih izkušnjah, nikdar nista po nepotrebnem dvignila vrtljajev.

Asus se je letos spet vrnil k preverjenemu izboru priključkov. Nekaj težav zna biti, da sta oba priključka tipa C na levem boku eden poleg drugega, toda obenem je dobro, da sta na voljo še priključka HDMI in USB tipa A. Napajanje poteka preko enega od dveh priključkov tipa C, pri čemer še zdaleč ni odveč podpora za napajanje preko dodatnih baterij oziroma celo preko drugega prenosnika. Za vas ne vem, a meni se je že pripetilo, da sem napajalnik pozabil doma.

Konec koncev gre za dober paket in uravnoteženo kombinacijo zmogljivosti, zaslona, priključkov, specifikacij in avtonomije baterije, s čimer preseže prenosnike, ki so morda boljši v eni ali dveh lastnostih. Še vedno je prostor za izboljšave. Kdaj ga ni? A trenutno je Zenbook S 13, če ne najboljša, pa gotovo med boljšimi izbirami v segmentu tankih prenosnikov.

HVALIMO:

• Lahko in tanko, a vseeno trdno ohišje
• Razmeroma uporaben izbor priključkov
• Zaslon OLED
• Dobra avtonomija

GRAJAMO:

• Blazinice na dnu slabše preprečujejo drsenje
• Ne najbolj prepričljiva zvočnika
• Nekoliko »plastičen« videz tipkovnice
• Ni tipala prstnega odtisa

The post ASUS Zenbook S 13 OLED: Lažji celo od »Zraka« (#video) appeared first on Tehnozvezdje.

Postopek je in hkrati ni preprost, saj boste v večini primerov prisiljeni na prenosnik (ali namizni računalnik) namestiti program in na tabličnega aplikacijo za povezavo. Izjemi so Applove in Huaweieve naprave. V obeh primerih je namreč možnost uporabe tablice kot drugega zaslona že vgrajena, toda le, če sta obe napravi njuni. Ipade od nedavno zlahka v ta namen povežete s prenosniki Mac in v primeru Huaweia tablico Matepad 11 ali Matepad Pro s prenosniki Matebook. Kaj pa v drugih primerih?

Poleg večjega zaslona lahko produktivnost dvignete s programi in aplikacijami, o katerih sem pisal za portal Vse bo v redu zavarovalnice Triglav.

Na voljo je nekaj rešitev (programov), vendar je za boljše treba plačati naročnina, kar v primeru občasne uporabe tablice kot drugega zaslona, spet nima večjega smisla. Še najbolj uporabna se mi zato zdi rešitev Spacedesk. Na spletni strani namreč najdete vse, kar boste potrebovali. Namestitev in uporaba pa je prav tako dovolj preprosta, da se je lahko loti čisto vsak.

Ko na računalnik namestite gonilnike, tega spremenijo v nekakšen strežnik, katerega naslov IP se potem prikaže v aplikaciji na tabličnem. Pod pogojem, da sta obe napravi povezano v isto brezžično Wi-Fi omrežje. V kolikor tablični računalnik podpira možnost deljenja USB, potem ju lahko povežete z ustreznim kablom, toda to ne vpliva kaj dosti na delovanje – saj v tem primeru prenosni računalnik v splet dostopa preko tabličnega. Od tu naprej in pod pogojem uspešne povezave, lahko uporabljamo vse možnosti deljenja zaslona, ki ga predvideva sistem Windows. Skrivajo se pod sočasnim pritiskom tipk Windows in P.

Poleg potrebe po brezžičnem omrežju v skrajnem primeru pomaga dostopna točka pametnega telefona ali tablice, če ima vmesnik za mobilno omrežje, se lahko pojavi zakasnitev prikaza slike na zaslonu tabličnega računalnika. V mojem primeru ni bila moteča, je pa kajpada vse odvisno od tega, kaj na prenosniku počnete. V izogib temu lahko uporabite rešitev Splashtop Wired XDisplay, ki napravi poveže preko kabla. Dva tedna boste lahko ugotavljali, ali vam odgovarja, saj žal ni brezplačna.

• 
  Buzz »popravljen« in s štirikolesnim pogonom!
• 
  Nehajte sanjati o vodiku in trajnostnih gorivih!
• 
  To je kamera, ki cilja na en sam popoln posnetek
• 
  SPREGLEDANO: Zabaven in tudi, temu ni moč oporekati, na trenutke TRAPAST
• 
  QNAP uspešno opravil varnostno preverjanje svojega operacijskega sistema

The post NEDELJSKI NASVET: Tablica kot drugi zaslon prenosnika. Je in ni preprosto? appeared first on Tehnozvezdje.

Rečem lahko, da ima všečno kovinsko ohišje z odsekanimi robovi, zaradi katerega je na videz zanimiv, nekoliko futurističen, da ima 15,6 palčni (slabih 40 cm) zaslon, zvočnike, ki so jih »nastavili« v Bang & Olufsenu ter veliko tipkovnico ter dobro sledilno ploščico z veliko prostora okoli, kamor med delom naslonimo dlani. Vse drugo je odvisno od konfiguracije (in cene), ki si jo lahko privoščimo. Meni so dali model z zaslonom polne HD ločljivosti (lahko bi bil tudi ločljivosti 4K) in frekvenco 120 Hz, procesorjem i5 ter z na matični plošči integrirano grafično kartico. Dovolj za ne najbolj zahtevne profesionalne naloge grafičnega oblikovanja, urejanja videa, načrtovanja in podobno, kos pa je tudi zahtevnejšim igram, če je opremljen z grafično kartivo Nvidia 1050. Vendar ni igričarski računalnik. Narejen je, oblikovan in cenovno uvrščen tako, da dileme ni. Poslovna – pisarniška uporaba in bolj kot ne nič drugega.

Prenosnik, ne toliko zaradi velikosti, osebno imam raje večji zaslon kot manjšega, temveč zaradi skoraj dveh kilogramov teže, ni ravno nekaj, kar bomo z veseljem nosili s sabo. Potrebna bo dovolj velika torba ali nahrbtnik. Teža gre na račun velike baterije in zato prenosnik zdrži dolgo. Cel dan so zapisali, česar pa ne smemo razumeti do zadnje pikice natančno. Pri normalni uporabi, ko ne bomo ravno navijali procesorja in grafike do njunih skrajnih zmogljivosti, zaslon pa ne bo na polno svetel ter podobno, bo najverjetneje zdržal do večera. Omemba zdrži »do«, je hudič. Nikdar čisto natančno ne veš, koliko dolgo bo prenosnik pri življenju, a za to »zverinico« lahko rečem, da me je pozitivno presenetila. Naj še omeni, da se prenosnik ni pretirano grel, pa tudi ventilator ni bil preglasen, ampak pod resnično veliko obremenitvijo ga nikdar nisem postavil. Sicer pa je tako. Če je prenosnik opremljen s procesorji i5 ali i7 zadnje generacije, dodana pa je dobra grafična kartica, so presenečenja, da kakšne naloge ne bi mogel izvesti, redka. Sploh pri »strojih« katerih cena se začne krepko prek pol drugem tisočaku.

V zmogljivostih so si prenosniki vse bolj podobni, izbiramo pač po videzu in koliko si lahko privoščimo, ter mora po dodatkih, ki so povezani z varnostjo. Kot je pri HPjevih prenosnikih običaj, je bralnik prstnega odtisa desno pod tipkovnico. Po mojem ne na najboljšem mestu, deluje pa zanesljivo. Poskrbljeno je tudi za druge ravni varnosti. Kamera nad zaslonom, robovi okoli njega so pri tem računalniku relativno široki, je opremljanje z drsnikom, ki jo po želji zakrije. Če nočemo, da nas »gleda« in ne verjamemo sistemu, da jo je izklopil, ni treba prek nje limati nalepke. Zadoščeno pa je tudi uporabnikom, ki se bojijo, da bi jim ali preprosto nočejo, da jim drugi gledajo prek ramena. Prenosnik ima vgrajeno tehnologijo omejevanja vidnega kota, ki jo je predstavil lani. Po pritisku na tipko F2 je vidni kot zaslona omejen na le 30 stopinj. Je pa zaradi tega običajni vidni kot zaslona manjši kot pri tekmecih, še posebej to velja za vodoravno ravnino. Je pa še vedno dovolj širok, da na zaslon (brez tehnologije omejevanja) lahko normalno sočasno gledata dva blizu sedeča uporabnika.

Zaslon polne HD razločljivosti je zaslonske tehnologije IPS, ter prevlečen s prevleko proti »bleščanju«, kar na kratko pomeni, da je dovolj svetel tudi za »zunanjo« uporabo, da do barve žive in natančne, ima pa tudi visoke 120 Hz frekvenco osveževanja. Te številke smo bolj vajeni pri igričarskih napravah in ne pri »poslovnih« prenosnikih. Zaslon je v vseh pogledih lepo uravnotežen, slika pa prijazna »očem«, kar se tiče barvne »temperature«

Prenosnik je kakovostno izdelan, kar dojameš takoj, ko ga primeš v roke. Nikjer ni pretanek, da bi se zvijal, pa tudi občutek za podrobnosti je prisoten. Priključkov je ravno prav (dva USB 3 un USB C,  HDMI, 3,5 mm avdio priključek, reža za kartice SD), moti pa, da med njimi ni klasičnega Ethernet priključka, HPju pa se tudi ni zdelo primerno v škatlo brezplačno dodati USB adapter, saj je priklop na ožičeno omrežje ravno tako pomemben kot solidni Wi-Fi vmesnik. Tipkovnica je velika in iz ergonomičnega stališča solidna, saj imajo tipke namreč dovolj »hoda« tudi za hitro tipkanje. Tipke so tudi osvetljene, kar se mi zdi pomembna funkcija, ki bi jo morali imeti vsi prenosniki. Tudi ceneni, saj ni ravno drago pod tipke namestiti nekaj belih sijalk LED. Podobno velja tudi za sledilno ploščo, ki je velika in odzivna.

Hvalimo

• Fantastična baterija (4 celična 64 Wh) zdrži do 18 ur.
• Solidno zmogljiv in dobro izdelan prenosnik.
• Učinkovit zasebnostni filter zaslona (SureView).

Grajamo

• Drag prenosnik.
• Kljub številčnim ni priključka za Ethernet (tudi ne adapterja za USB)
• Velik, težek, ni možnosti na dotik občutljivega zaslona.

The post HP Elitebook 1050 G1: Zanimiv »univerzalni« prenosnik za poslovno rabo appeared first on Tehnozvezdje.

Pri Asusu že nekaj let spremljamo podobne predstavitve pred začetkom sejma zabavne elektronike IFA v Berlinu. Tajvansko podjetje vedno znova predstavi atraktivne izdelke, od katerih nato le rekdi sploh pridejo v trgovine, še posebej v slovenske. Tokratni izpostavljeni izdelki, ultraprenosnik zenbook 3, križanca med tablico in prenosnikom transformer 3 pro in transformer 3 ter pametna ura zenwatch 3 bi lahko doživeli podobno usodo. Še posebej zaradi cenovne umeščenosti prvih treh, četudi so v svojem razredu in glede na lastnosti morda cenejši od konkurence.

Poceni zapestna eleganca

V središču je sicer ura zenwatch 3 na osnovi Googlovega operacijskega sistema android wear. Je celo prva s tem sistemom, ki ima ob strani tri gumbe, kar predstavlja novo priznanje proizvajalcev, da se vsega le ne da početi z majhnim zaslončkom na dotik. Za razliko od prvih dveh ur, kjer je bilo v ospredju doseganje čim nižje cene, so tokrat pri Asusu zelo poudarjali materiale in oblikovanje. Ura je kovinska, čeprav v roki ne deluje posebej masivno. Poudarjajo še možnosti prilagajanja izgleda, tudi tokrat pa je cena glede na videno privlačna – 229 evrov.

Konkurenca macbookom in surfaceom

Vseeno je v oči precej bolj kot ura padel ultratanki prenosnik zenbook 3. Asus želi z njim napasti tako Applov Macbook kot druge podobne izdelke. Računalnik je debel manj kot 12 mm in tehta vsega 910 g. Lahko je opremljen z najnovejšim procesorjem core i7, do 1 TB diska SSD in 16 GB pomnilnika. Čeprav ima menda inovativen trimilimetrski hladilnik, je na predstavitvenem prostoru oddajal precej toplote. Prenosnik ima zaslon z ločljivostjo 1920 x 1080, njegove velikosti pri Asusu niso razkrili, a ne izgleda večja kot 12 palcev. Tako kot macbook ima reč en sam priključek – USB-C, v sledilno ploščico pa je integriran čitalnik prstnih odtisov. V najzmogljivejši konfiguraciji naj bi stal dva tisočaka.

Z malo manj dragim izdelkom transformer 3 pro bo Asus napadel naprave, kot je Microsoftov surface pro 4. Cena za tablico s procesorjem core i7, 512 GB SSD-ja in 16 GB pomnilnika bo 1600 evrov, za malo manj zmogljivo konfiguracijo pa 200 evrov manj. Računalnik ima bistveno več priključkov kot tanki zenbook, in tipkovnico v obliki ovitka (pokrova). Zaslon je z 12,6 palci nekoliko večji kot pri Microsoftovem izdelku. Enako velika je tudi tablica transfromer 3, ki pa nima lastnega prilagodljivega stojala, manj priključkov in je manj zmogljiva.

Za tiste, ki še vedno niso obupali nad tablicami, pa je Asus predstavil še androidni zenpad 3s 10 s šestjedrnim zaslonom in menda do 12 urnim trajanjem baterije. Ta naprava za 380 evrov utegne biti ena od tistih z današnje predstavitve, ki bodo dejansko na policah slovenskih trgovin.

The post Asusove izmuzljive novosti appeared first on Tehnozvezdje.